18: Tumova koča na Slavniku – Planinski dom na Sviščakih

Vrh Slavnika (1028 m)

* Podatki o dolžini, vzponu in spustu so zabeleženi med zemljevidom in grafom poti.

Trajanje: 5h

Kondicijska zahtevnost: Srednja.

Tehnična zahtevnost: Manj zahtevna. Srednje zahteven je del spusta s Slavnika do Skadanščine.

Prevoznost: Trasa je prevozna v kopnem delu leta. V mokrem in v suhem vremenu.

Podlaga: Makadam, asfalt, kolovoz, vlaka.

Markiranost trase: Delno.

Zadnji popravki: 16.08.2023

S spustom s Slavnika zapustimo tudi Kras in Čičarijo ter se preko Matarskega podolja, Brkinov, doline reke Reke (Ilirska Bistrica) in slikovite Volovje rebri vzpnemo globoko v osrčje snežniških gozdov. Blago mediteransko klimo in vplive vedno bolj oddaljenega primorja postopoma zamenjamo za nekoliko ostrejše podnebje Notranjske.

Glede na nadmorsko višino izhodišča (vrh Slavnika, 1028 m) nas seveda čaka lagoden začetek etape v prijetnem spustu preko severnih in vzhodnih pobočij Slavnika. Od Tumove koče se vrnemo navzdol po poti vzpona na razcep južno od koče, kjer se usmerimo na levi krak gozdne ceste. Ta nas popelje proti JV skozi gozd rahlo navzdol in v loku proti SZ do točke, kjer našo pot preseka planinska steza. Nadaljujemo po cesti še 100 m, nato pa desno na kolovozno pot, ki se zmerno strmo spušča po severnem pobočju Slavnika do gozdne ceste in po njej do vasi Skadanščina ter naprej v dno Matarskega podolja. Po kratkem asfaltnem odseku zavijemo desno (planinske markacije) na kolovoz do regionalne ceste v vasi Markovščina. Tu prečkamo glavno cesto Kozina-Starod, se v neposredni bližini jame Dimnice kmalu usmerimo desno, od tam pa sledi razgibano in slikovito prečenje gričevnatih Brkinov. Pot nadaljujemo vzdolž deloma asfaltnih odsekov skozi vasi Ritomeče in Brezovo Brdo, nato pa se vzpnemo na razgleden greben med Rjavčami, Gabrkom (cerkvica sv. Trojice) in Pregarjami , od koder lahko v daljavi že opazujemo pobočje Volovje rebri in Snežnika v ozadju. Žig kontrolne točke se nahaja nižje v Pregarjih, na koncu vasi, v skrinjici ob objektu Pregarje 90 (od skrinjice se vrnemo po isti poti skozi vas do križišča). A do cilja etape je še daleč, saj se iz Pregarij najprej spustimo v slikovito dolino Posrtvice ter naprej in še nižje v dolino reke Reke, ki jo prečkamo v Ilirski Bistrici (železniška postaja). Tukaj tudi dosežemo najnižjo točko etape (410 m) in pričnemo z dolgim, a slikovitim vzponom – najprej na Volovjo reber in sam vrh razgledne Velike Milanje (žig v skrinjici ob stebru na vrhu – zaradi okoljevarstvenih predpisov se na sam vrh Velike Milanje povzpnemo peš!), nato pa se “potopimo” v prostranost snežniških gozdov, skozi katere nas vodijo zavite in razgibane gozdne ceste (veliko križišč, ki zahtevajo pozorno orientacijo!). V globoki senci gozdov v pretežno blagem vzponu, ki pa ga prekinjajo tudi krajši spusti, dosežemo cilj etape pri Planinskem domu na Sviščakih (žig).

Kontrolne točke:

49        Tumova koča na Slavnik, Podgorje 72, 6216 Podgorje, v skrinjici pod teraso Tumove koče   

50        Pregarje, Pregarje 90, 6243 Obrov, v skrinjici na zidu pred objektom Pregarje 90           

51        Velika Milanja, vrh Velike Milanje, v skrinjici pritrjeni v tla ob stebru na vrhu Velike Milanje

52        Planinski dom na Sviščakih, Sviščaki 1, 6250 Ilirska Bistrica, v planinskem domu

Prenočišča:

Okrepčevalnice:

Trgovine:

  • Ilirska Bistrica

Znamenitosti:

Kolesarski servisi:

Polnilnice za e-kolesa:

Informacije o prevozu koles z vlakom: tukaj >>

Vozni redi in nakup vozovnic.

Železniške povezave na tem odseku žal niso najugodnejše. Približno na sredi etape nas pot vodi mimo železniške postaje Ilirska Bistrica, ki je primerna izhodiščna točka za kolesarski vzpon na Volovjo reber in Sviščake (Snežnik) v eni smeri, oziroma Pregarje, Markovščino, Slavnik v drugi smeri. Kot izhodišče za kolesarski vzpon na Slavnik ali bolj ravninski dostop do stika s traso STKP pri Markovščini, je možna tudi železniška postaja Hrpelje-Kozina. Začetna in končna točka etape sta sicer manj primerni za dostop z vlakom.