Iz osrednjega dela Zasavskega hribovja gremo po razgibanem svetu nad Zagorjem, Trbovljami in Hrastnikom proti vzhodu in Goram. Vzponov in spustov bo kar nekaj, vmes pa tudi kakšen razgleden grebenski del in kar nekaj planinskih koč. Najprej gremo mimo koče na Vrheh, ki je trenutno zaprta, naslednja je na novo obnovljena na Sveti Planini, kjer je zaenkrat odprt le gostinski del. Na Mrzlici nam postrežejo s pravo planinsko hrano, na Kalu pa so običajno planinsko ponudbo močno razširili, tako da bo vsak našel kaj za svoj okus in želje. Zadnji na tej etapi pa je Planinski dom v Gorah. Seveda se bomo ta dan naužili razgledov na Zasavska mesta in Savo spodaj in na Kum na drugi strani doline.

Od Doma na Čemšeniški planini gremo malce nazaj za kočo do usmerjevalnih modrih tabel. Te nas usmerijo desno navzgor na strmo pot v gozdu proti Presedlje in Gostišču Planina, ki je 13,8 km oddaljeno od tu.

Južne strani Čemšeniške planine so bolj travnate, severne pa do grebena poraščene z lepimi drevesi. Gremo v smeri njenega najvišjega vrha t.i. Črni vrh (1205 m n.v.). Ta je drugi najvišji vrh (za Kumom) v Posavskem hribovju. Z naše poti se lahko še enkrat podamo na rob oz. sleme po razgled preden se spustimo proti sedlu s Krvavico. Na vzhodu se vidijo Javor, Partizanski vrh, Gore in Kopitnik, na JV kraljuje Kum, v ozadju se ob lepih dneh vidijo tudi Gorjanci in Kočevski rog, na jugu lahko uzremo tudi precej oddaljen Snežnik.

Potka se po dobrih 30 v.m. priključi na kolovoz in po njemu gremo desno proti slemenu. Potem mimo spomenika NOB in lovske opazovalnice na desni. Markacije iščemo po drevesih. Le te nas z vrha usmerijo levo na kolovoz, ki je kar zahteven, od vode spran, zaraščen in prvih dvesto metrov spusta zahteva previdnost. Nižje postaja vedno lažje vozljiv. Ta del je nekoliko slabše markiran, zato sledimo predvsem GPS sledi.


Po dobrih 4 kilometrih na približno 780 m n.v. se kolovoz priključi boljši makadamski cesti, tam nas smerokaz usmeri desno. Vmes se nam mestoma odpre pogled na bližnje hribe, posebej izstopa bližnja Krvavica.

Po lepši cesti nadaljujemo v občino Tabor. Na 741 m n.v. pridemo na travnike v Presedlje. Tam nas usmerjevalne table usmerijo proti 6,4 km oddaljenemu Sv. Lenartu. Za sabo vidimo Čemšeniško planino, pred sabo pa Celjsko kotlino.

Spuščati se nehamo nekje na višini 650 v.m., kjer nas smerokazi usmerijo desno proti Krvavici in Zajčevi koči. Povzpnemo se do sedla na 709 m n.v., kjer se odcepi pešpot na Krvavico, ki je s svojimi 909 m n.v. in strmimi stenami precej markantna. Gre za slikovit kilometer dolg ter pol kilometra širok čok trše kamnine triasnega apnenca, obdan z erozijsko manj odpornimi triasnimi dolomiti in tufnimi skrilavci na jugu ter krednimi glinastimi skrilavci. Na severni in vzhodni strani jo krasijo od 50 do 150 metrov visoke stene. Pod vrhom Krvavice je vidna plast rdeče prepereline, ki je v ljudski domišljiji dala gori ime. Tako je z goro še danes ohranjeno več bolj ali manj “krvavih” legend.
S sedla se z makadamske ceste usmerimo desno navzgor na strm kolovoz, ki se na višini 850 m n.v. priključi na boljšo makadamsko cesto, kjer zavijemo levo. Na križišču malo naprej nas modri smerokazi na drogu (malce skriti za smreko) usmerijo levo prečno pod kmetijami vasi Vrhe. V križišču, kjer pridemo na asfaltno cesto, zavijemo ostro desno proti Planinskemu domu Vrhe, ki trenutno ne obratuje. Nudi pa lep pogled na bližnje smučišče Medvednica, Javor in Partizanski vrh. Od doma se spustimo mimo cerkve Sv. Lenarta do križišča, kjer je na sredi spomenik NOB. Držimo se desnega kraka ceste in se vzpnemo po cesti proti Planini. V križišču na višini 890 m n.v. zavijemo levo proti cerkvi na Sveti Planini in se po novem asfalatu vzpnemo še kakšen kilometer do Doma na Sveti Planini, ki se je včasih imenoval tudi Rudarski dom na Partizanskem vrhu. Danes je pod novim lastništvom objekt obnovljen in odprta nova restavracija v spodnjih delih. Zgornji prostori pa se še obnavljajo in naj bi bili kmalu urejeni za prenočevanje. Tam se nahaja tudi informativna STKP tabla, žiga STKP pa še nimajo.

Od Doma je lep razgled na Zagorje pod nami in Kum na drugem bregu Save.

Čemšeniška planina pa je videti že precej daleč za nami.

Od Doma na Planini se spustimo sto metrov nazaj do odcepa za parkirišče za MTB park Javorca.

Zavijemo desno rahlo navzgor proti Prevalu Vrhe in 9,4 km oddaljenemu Planinskemu domu na Mrzlici. Na koncu parkirišča nas modri smerokazi usmerijo desno v gozd.

Sledi strm spust po kolovozu do jase, kjer se nahaja Lovska koča pod Javorjem.

Prečimo jaso, sledi pa težje vozen del. Kolovoz je do 850 m n.v. precej spran, kamnit in zabit z vejami, zato terja previdnost in ponekod sestop s kolesa. Sledi še nekaj metrov zaraščene poti do makadamske ceste mimo prvih hiš. Za hišo na 800 m n.v. zavijemo ostro levo (ni oznak).


Sledi lepša makadamska cesta do dober kilometer oddaljene vasi Knezdol, kjer pridemo na asfalt in po njem desno malce navzdol, potem pa spet nazaj gor čez dva ležeča policaja, in zavijemo levo na makadamsko cesto.

Zavijemo levo z asfaltne ceste, modri smerokazi so na drogu desno malce zakriti z vejami bližnjega oreha. Po nekaj metrih, pravzaprav takoj za hišo na naši desni, zavijemo desno v gozd na kolovoz kjer gre tudi planinska pot proti Mrzlici. Sledimo modrim markacijam na drevesih. V mokrem vremenu zna biti kakšen del te dober kilometer dolge kolovozne poti neprevozen, vendar se ga lahko obvozi po bližnji asfaltni cesti do Marija Reke.

Na glavno cesto, ki pelje iz Trbovelj do Prebolda čez Marija Reko pridemo nasproti Okrepčevalnice Lovski dom Trbovlje/Podmeja. Zavijemo levo na njo in jo po 200 metrih pri smerokazu za Mrzlico zapustimo. Zavijemo desno in nadaljujemo še slab kilometer po asfaltu. Za vasjo pa se začne makadamska cesta proti Mrzlici.

Sledi 300 v.m. strmega vzpona proti Domu na Mrzlici. Mrzlica je razglašena za krajinski park, ki slovi po raznovrstni flori, namreč tu najdemo tržašči svišč in kukavičevke ali orhideje. Spomladi pa gozdovi zadišijo po čemažu. Na severni strani se do 1122 m visokega vrha raztezajo bukovi gozdovi, južna pobočja pa so posejana s travniki in pašniki.

V Koči se nahaja žig STKP. Odprta je vse dni v tednu, razen ponedeljka, tako da se lahko okrepčamo s dobro planinsko hrano. Od Doma se spustimo po kolovozu v smeri usmerjevalnih modrih tabel do 2,2 km oddaljenega Planinskega doma na Kalu.

Spust je sicer strm vendar vozen.

S travnika pri Domu je lep razgled na Trbovlje spodaj. Dom je precej velik, tako da je v njem kar nekaj ležišč. Ponudba hrane je pa precej bogata in odstopa od klasično planinske. Urejeno je zunaj tudi za polnjenje baterij za električna kolesa. Na fasadi se nahaja tudi informativna STKP tabla, žig STKP pa je v železni škatli na kamnu ob parkirišču.
Od Doma se spustimo navzdol v smeri Marno, ki je oddaljeno 7,1 km in do naše naslednje kontrolne točke Planinskega doma v Gorah, ki je oddaljen 11,5 km. Po asfaltni cesti, ki gre s Kala proti Hrastniku se spuščamo mimo smučišča Rajska dolina.
Po približno 200 v.m. spusta oziroma nekje po treh kilometrih od Doma na Kalu pazimo, da ne zgrešimo kažipota, kjer moramo zaviti iz asfaltne ceste levo na kolovoz.

Po strmem kolovozu se spustimo do travnika na 680 m n.v., kjer nas smerokaz usmeri levo na potko, ki se nižje spremeni v strm kolovoz, ta pa se priključi na asfaltno cesto dobrih 50 v.m. nižje.


Gremo mimo prvih hiš v Krištandolu. Na prvem križišču nekje na 580 m n.v. pazimo, ker ni posebej označeno, da ne zavijemo desno proti Dolu pri Hrastniku, ampak levo proti Marno.

Ožjo asfaltno cesto zapustimo po 600 metrih, kjer nas smerokazi usmerijo na kolovoz ob robu gozda rahlo desno in naprej v gozd. Po 800 metrih pridemo do prvih hiš, kjer zavijemo desno navzdol. Po asfaltni cesti se spuščamo dol v vas Marno. Skozi vas do glavne ceste, ki gre iz Hrastnika proti Rimskim Toplicam nam pomagajo modre oznake. Po glavni cesti gremo le dobrih 150 metrov do odcepa za Turje, kjer je tudi najnižja točka na tej etapi. Zavijemo desno in začnemo še z zadnjim vzponom. Po asfaltni cesti se vzpenjamo proti in čez vas Turje. Za vasjo nekje na 640 m n.v. pridemo do križišča, kjer zavijemo desno proti Goram. Levo gre cesta proti Kopitniku. Nekje sto višinskih metrov višje nas usmerjevalne modre table usmerijo desno do 600 metrov oddaljenega Planinskega doma v Gorah.

Planinski dom v Gorah se nahaja na 765 m n.v. Informativno STKP tablo najdemo desno od vhodnih vrat. Tam je tudi planinski žig.

Da na skoraj vsakem zasavskem vrhu stoji koča, gre verjetno največ zaslug rudarjem planincem, ki so jim bile razgledne gore popolno nasprotje temnih rovov, v katerih so si služili za preživetje. In tako lahko zaključimo v zavetju ene od njih visoko nad dolino.

Skupna dolžina/Total distance: 38 km
Najvišja nadmorska višina/Max elevation: 1.300 m
Najnižja nadmorska višina/Min elevation: 413 m
Skupno vzpona/Total climbing: 1179 m n.v.
Težavnost
Tehnično zahtevnejša tura, 37 % asfaltirano, 63 % makadam, voznost: 95 %
Nastanitve in prehrana:
Planinska zveza Slovenije – Dom dr. Franca Goloba na Čemšeniški planini
Hiša Planina – Gostilna v Trbovljah – Hiša Planina
Lovski Dom Podmeja | Trbovlje | Jedelbom.com | Pravi naslov, ko postaneš lačen
Planinska zveza Slovenije – Planinski dom na Mrzlici
Planinska zveza Slovenije – Planinski dom na Kalu
Planinska zveza Slovenije – Planinski dom v Gorah
Zanimivosti
Čemšeniška planina – Wikipedija, prosta enciklopedija
Vrhe, Trbovlje – Wikipedija, prosta enciklopedija
Sveta Planina – Wikipedija, prosta enciklopedija
Mrzlica (hrib) – Wikipedija, prosta enciklopedija
MRZLICA – Trbovlje – V središču Zasavja
Opis koče na Kalu – Planinsko društvo Hrastnik
Smučišče Rajska dolina | %siteName
Gore, Hrastnik – Wikipedija, prosta enciklopedija
Informacije o prevozu koles z vlakom/javnim prevozom – dolina Save ima dobre železniške povezave, tako da se lahko iz Planine spusti v Zagorje, iz Gozd Reke v Trbovlje, iz Kala ali iz Marno v Hrastnik do ž.p., iz Turje pa v Rimske Toplice, kjer je tudi ž.p., in navsezadnje iz Gore pa v Zidani most
Zadnja posodobitev: 19.06.2026
Dom ni bil zaprt… žiga pa ni bilo…
Gostišče Planina, nima žiga! 17/07/26
Planinski dom v Gorah, nima žiga! 19/07/26