Počasi zapustimo savinjsko hribovje in začnemo z odkrivanjem zasavskega. Kljub temu, da prehajamo v manj visokogorski svet, nas bodo strmi krajši vzponi in spusti, precej utrudili. Z Menine planine se spustimo proti Špitaliču in čez Motnik nadaljujemo proti Trojanam. Po gozdnem svetu in razgibanem grebenu Čemšeniške planine se povzpnemo do planinskega doma dr. Franc Goloba.
Koča na Menini planini
Od Koče na Menini planini nadaljujemo po makadamski cesti naprej v smeri Zg. Okrog pri Motniku in 14 km oddaljenemu Špitaliču. Vožnja po planoti, ki je dobila ime po menihih, nudi prekrasne poglede za nami na Kamniško Savinjske Alpe, pred nami pa se nam občasno pokažejo zasavski vrhovi, kot Čemšeniška planina in nekoliko dlje Kum.
Po vrhu planote
Po dveh kilometrih v križišču zavijemo desno navzdol v smeri Bibe planine. Usmerjajo nas modri smerokazi.
Proti Biba planini
Naslednje križišče, kjer se nam z desne pridruži makadamska cesta gremo naravnost. Smerokazi so bolje vidni za tiste, ki prihajajo iz nasprotne smeri. Z naše smeri pa so nekoliko skriti za smreko.
Gremo naravnost proti Limovski planini
Mimo Limovske planine se nam vsake toliko odpre pogled na pašnike in sosednje hribovje.
Pogled na pot pred nami
Po slabih 9 km od Doma na Menini planini v križišču mnogoterih oznak, tudi usmerjevalne modre, zaviješ levo proti 5,2 km oddaljenem Špitaliču.
Križišče mnogoterih oznak
V Okrogu pri Motniku nekje na 780 m n.v. se makadamska cesta konča. Po asfaltu gremo še malo navzdol do Tuhinjske doline in Špitaliča. Za cerkvijo zavijemo desno na glavno cesto, vendar po kilometru zavijemo z nje levo proti Lipovcu. Na odcepu se nahaja klopca in izvirska voda. Vseskozi nam na križiščih pomagajo usmerjevalne table in smerokazi.
Zapustimo glavno cesto in zavijemo levo
Kmalu za začnemo vzpenjat, najprej po asfaltu, potem pa po gozdni cesti proti pašniku Lipovec. Na vrhu se nahaja razgledna planina, ki leži med Tuhinjsko dolino in Črnim grabnom. Sledimo markacijam in modrim smerokazom.
Na prelazu mimo pašnika Lipovec
Spust do Trojan je po lepi makadamski cesti. V križišču štirih cest nas usmerjevalne modre table usmerijo desno proti 3,7 km oddaljenim Trojanam. V dolini, preden pridemo do prvih hiš, zavijemo čez potoček desno navzgor, pod nami je tunel in avtocesta. Mi pa potem prečkamo glavno cesto do znanega gostišča na Trojanah, kjer je naslednja kontrolna točka.
Odcep desno proti gostišču na TrojanahČez glavno cesto levo na krofe
Na Trojanah (561 m n.v.) v restavraciji (vprašajte pri šanku) imajo STKP žig, informativna tabla pa je na fasadi ob trgovini s spominki. Do Doma na Čemšeniški planini nas čaka če 630 v.m. vzpenjanja in 10,7 km.
Še prej pa se okrepčamo. Krofi na Trojanah so daleč najbolj poznana sladica tu.
Okrepčilo na Trojanah
Nadaljujemo mimo restavracije, se držimo rahlo desno in poiščemo modre smerokaze za lipo in gremo skozi vas. V vasi se nahaja tudi manjša trgovina in Hotel Trojane. Na koncu vasi V Zideh zavijemo levo v smeri CŠOD Prvine in gostišča Maček.
Križišče na koncu vasi V Zideh
Nadaljujemo po cesti proti Šentgotardu. Za vasjo zavijemo levo proti Prvinam in CŠOD. Začnemo z vzpenjanjem. V križiščih sledimo tablam proti CŠOD Prvine in modrim smerokazom in turno kolesarskim markacijam.
Gremo naravnost proti PrvinamPogled na Čemšeniško planino
Vmes gremo tudi kakšen kilometer po makadamski cesti.
Levo na asfaltno cesto mimo Lovskega doma, naravnost gre odsek Zasavske povezave
Kratek asfaltni del je v nadaljevanju le mimo Lovskega doma Čemšenik. Tu se me pustimo zmesti turno kolesarskim oznakam in zavijemo levo v smeri CŠOD. Naravnost pa je označen odsek Zasavske povezave Janška voda – Lovski dom Čemšenik.
Gre za eno bolj razgibanih etap v Savinjskih koncih. Po dolgem spustu sledi dolg vzpon. Začnemo v Smrekovškem pogorju in se po gozdnih cestah počasi premikamo na vzhodno obrobje Kamniško Savinjskih Alp. Prečenje planote Golte zaključimo pri Mozirskem domu . Od tam se spustimo v dolino in čez Savinjo na drugo stran, kjer se iz Bočne začnemo vzpenjat po lepih gozdnih cestah proti Menini planini.
Dom na Smrekovcu (1377 m n.v.)
Od Doma na Smrekovcu, kjer se nahaja informativna STKP tabla in ob cesti tudi usmerjevalna turno kolesarska tabla, se še naužijemo razgledov nad dolino Šoštanja in pričnemo prečenje proti 7,3 km oddaljeni Mozirski koči na Golteh.
Pogled proti Goletem od Doma na Smrekovcu
Na križiščih nas najprej rdeče kolesarske table s STKP logotipom usmerijo desno proti Goltem. Šoštanju. Na naslednjem, kjer se z desne priključi predhodna etapa, pa nas usmerjevalne modre table usmerijo levo proti Mozirski koči.
Križišče kjer se stika ta etapa s predhodno gremo po levi cesti
Po treh kilometrih od Doma pri Smrekovcu bodi pozoren na križišču več poti, da zaviješ desno, namreč usmerjevalne table se nahajajo nekoliko desno od križišča in jih opaziš po zavoju. Od tam je do Mozirske koče še 4,2 km.
Usmerjevalne table skrite za ovinkom, do Mozirske koče še 4,2 km
Po kratkem spustu prideš do širše makadamske ceste, kjer te modri kažipoti usmerijo levo po njej navzgor. Po njej nadaljujemo do smučišč na Golteh. Tam odvijemo s te širše makadamske ceste zavijemo levo, kot nas usmeri modri smerokaz.
Travniki, ki se pozimi spremenijo v smučarske proge
Vzpenjamo se po nekoliko slabši makadamski cesti levo ob smučišču. Višje cesta preide v vedno slabši kolovoz ob travniku. Poleti so tu pašniki. Na vrhu pri usmerjevalni tabli gremo čez pastirske ograje.
Čez pastirske ograje
Od tu je do Mozirske koče še 1,3 km vožnje najprej čez pašnike, potem pa po gozdnem kolovozu. Na križiščih nas usmerjajo kažipoti in markacije.
Čez pašnike
Zadnjih 500 metrov do koče se spustimo najprej po strmem gruščnatem kolovozu do kraja kjer se asfaltna cesta, ki pripelje na Golte z Mozirij, konča. Po njej se bomo tudi mi začeli spuščati po obisku 300 metrov oddaljene Mozirske koče.
Spust proti Mozirski koči
Zavijemo levo in se po makadamski cesti spustimo do koče.
Še zadnjih 300 metrov do Mozirske koče
Golte so visoko kraška planota in od leta 1987 zavarovane kot krajinski park. Imenujejo jih tudi Mozirske planine. Iz Mozirij vozi na planoto gondolska žičnica (NIHALKA IN PLANOTA – Golte).
Mozirska koča na Golteh (1356 m n.v.)
Mozirska koča na Golteh (1356 m n.v.) se nahaja jugozahodno od Boskovca, ki je najvišji vrh planote Golte. Koča je leta 2021 pogorela do tal, leta 2023 poleti pa je bila odprta nova koča (Nova Mozirska koča v lesu in kamnu ohranja lokalno alpsko arhitekturo). Na koči je tudi informativna tabla in planinski žig. Razgledamo se lahko proti Menini planini, za Čemšeniško planino pa v daljavi ugledamo tudi Kum. V bližini koče se nahaja tudi gorska kapelica in alpski vrt.
Po okrepčilu se vrnemo 300 metrov nazaj do križišča in asfaltne ceste. Tam nas modre usmerjevalne table napotijo po asfaltu dol. Do Šentjanža je 11.4 km. Vendar asfaltni spust traja manj kot kilometer. Že na prvem ovinku vidimo levo usmerjevalne table, ki nas usmerijo v desno na makadam. Mimo Tinčekovega korita (izvir Trnave) gremo sto metrov do nasljednjh usmerjevalnih tabel, kjer z makadama zavijemo desno na planinsko pot, ki je samo v začetnem delu bolj potka, kasneje pa se razširi v kolovoz.
Odcep na planinsko potSprva po kolovozu
Kmalu nas strm kolovoz pripelje do lepšega makadama, kjer nas modri smerokaz usmeri v desno. Lep makadamski spust, kaseneje preide v asfaltnega in kar traja in traja.
Potem po lepem makadamuIn v zadnjem delu spusta po asfaltu
Nekje po dobrih 9 km od Mozirske koče pazimo na spustu, da v vasi Poljane pri odcepu označenem z rdečimi kolesarskimi tablami in STKP logotipom, zavijemo desno spet na makadam proti 2,7 km oddaljenem Šentjanžu.
Križišče v vasi Poljane, ki ga če si prehiter, lahko zgrešiš
Do doline sledimo kažipotom. Po Šentjanžu sledimo oznakam v smeri Homca, kjer prečkamo tudi reko Savinjo. V bližnjih vaseh ob Savinji se nahaja tudi kamp (približno 1 km s poti), hostel in ostale nastanitve, gostilne, itd. V cca 5 km oddaljenih Nazarjih se nahaja tudi več trgovin, bankomat, lekarna, bencinski servis,…
Čez Savinjo v vasi Homec
Na drugi strani mostu sledimo rdečim kolesarskim tablam in modemu kažipotu proti 4 km oddaljeni Bočni. Pol kilometra naprej pridemo do kontrolne točke pri Okrepčevalnici Rop, kjer se nahaja na drogu ob cesti tudi planinski žig in modre usmerjevalne table. Od tam je do Doma na Menini planini še 18.6 km.
Kontrolni žig pri Okrepčevalnici Rop
Nadaljujemo proti vasi Otok in čez Dreto proti Bočni. Vseskozi sledimo markacijah in modrim smerokazom.
Proti Bočni
V vasi gremo kratek del po cesti proti Gornjemu gradu. Kmalu pa nas smerokaz usmeri levo proti Menini.
Odcep proti Menini
Začnemo 15 km vzpon na Menino planino. Prva dva kilometra sta še asfaltna, potem pa do vrha po lepi makadamski cesti v glavem po gozdu. Občasno se odpre pogled na hribe za nami. Nekje na 800 m n.v. se lahko odžejamo ob studenčku. Sledimo modrim kažipotom na križiščih. Nekje na 1141 m n.v. in dobrih 10 km za Bočno nas modra usmerjevalna tabla usmeri levo proti Domu na Menini planini.
Vse puščiče vodijo v levo (na 1141 m n.v.)
Tudi naprej sledimo modrim kažipotom. Pot je vseskozi dobro označena.
Višje se gozd umakne travnikom.
Na vrhu se gozd umakne travnikom in pašnikom. Menina planina je ena najobsežnejših planot Kamniško Savinjskih Alp. Pravijo ji tudi “tiha soseda” Velike Planine in ima precej izravnano višino med 1200 in 1450 mnm.
Vršni del Menine planine
Najvišji vrh planote je Vivodnik (1.508 mnm) kjer je tudi razgledni stolp in se nahaja 15 min hoda od Doma na Menini planini (1453 mnm). Dom se nahaja ob večjem travniku, s katerega se nam odpre lep razgled na najvišje vrhove Kamniško Savinjskih Alp. Na drugi strani travnika, pa se nahaja manjša kapela, ki je posvečena Mariji Snežni.
Dom na Menini planini (1453 m n.v.)
Dom je v poletni sezoni odprt vse dni, drugače pa za vikende. Ponujajo prenočišča in dobro hrano. Vsaj za gobovo juho, žgance in vampe lahko trdimo, da so odlični.
Odlična hrana
Pri ograji se nahaja tudi informativna tabla in planinski žig. STKP žig pa se nahaja pred vhodom v Dom desno v železni skrinjici.
Informativna STKP tabla na Menini planini
Skupna dolžina/Total distance: 41km
Najvišja nadmorska višina/Max elevation: 1.481 m
Najnižja nadmorska višina/Min elevation: 369 m
Skupno vzpona/Total climbing: 1.372 m n.v.
Informacije o prevozu koles z vlakom/javnim prevozom – avtobusni prevozi v poletnem času s brezplačno možnostjo prevoza koles – povezava med Celjem in Logarsko dolino Domov – SAVINJSKA BUS , redni vozni red Nomago vozni_red.pdf
Etapa med Kočo na Loki pod Raduho in Domom na Smrekovcu nas bo večinoma vodila po makadamskih poteh nad tisoč metri n.v. Smrekovi gozdovi se bodo občasno umikali gozdnim jasam in pašnikom. Verjetno se to pogorje ravno zaradi teh gozdov imenuje Smrekovško pogorje. Kljub temu, da na poti ne bo nekih daljših spustov in vzponov, bo do končne točke naneslo približno 31 km in 900 višinskih metrov vzpenjanja. Etapa je v celoti makadamska in z gotovostjo ena najlepših.
Jutro pri Koči na Loki pod Raduho
Od Koče na Loki (1530 m n.v.) se strmo spustimo slabih 700 metrov nazaj do parkirišča in križišča, kjer nas modre usmerjevalne table usmerijo ostro levo proti Koči na Travniku in Domu na Smrekovcu.
Spust od Koče na Loki
Po čudovitem, z razgledi bogatim, prečenjem pod obronki Raduhe in po rahlem spuščanju pridemo na nadmorski višini 1241 m do križišča, kjer nas modre usmerjevalne table usmerijo v levo in začnemo s 6,5 km prečenjem in vzpenjanjem po gozdu do travnikov in pašnikov pod Kočo na Travniku, kjer je naša naslednja kontrolna točka.
Čez pašnikeLepe ceste in prečenje pod RaduhoZavijemo levo proti Koči na Travniku
Lepe makadamske ceste prečijo Smrekovško pogorje, katerega najvišji vrhovi pogorja so Veliki Travnik, imenovan tudi Turnovka (1637 m), Komen oz. Kamen (1684 m), Krnes (1613 m) in Smrekovec (1577 m), po katerem je celotno pogorje tudi poimenovano. Gorovje je nastalo pred 30 milijoni let s podmorskimi izlivi andezitne lave. Zato na poti še vedno zapazimo temne kamenine kot andezit in tuf. Zaradi vulkanske podlage je tu drugačna prst in posebna kisla tla, polna šotja in borovnic.
Prečenje
Na križiščih makadamskih poti poiščemo modre kažipote in markacije, ki nas vseskozi usmerjajo.
Mestoma postane zahtevnejše, zadaj Raduha
Zadnji del do koče je mestoma strm, spran od dežja in mestoma težko vozljiv.
Borovničevje na poti proti Planini Mali Travnik
Na višini 1500 m pridemo do Planine Mali Travnik, v smeri našega prihoda se v ozadju lepo vidijo pobočja Raduhe. Na planini se v poletnem času pase živina. Na stanu zagledamo usmerjevalne table. Do Koče na Travniku nas usmerijo levo. Pred nami je še slab kilometer lepega vzpenjanja čez travnike in borovničevje do Koče.
Planina Mali Travnik, usmerjevalne table na stanu, pred nami Veliki Travnik
Tristo metov pred kočo pridemo do križišča z modrimi in rdečimi pohodniškimi usmerjevalnimi tablami. Tu se bomo na povratku s Koče na Travniku obrnili proti Domu na Smrekovcu. Mi pa nadaljujemo naravnost čez travnike vse do Koče na Travniku.
Koča na Travniku
Koča na Travniku (1548 m n.v.) je v skrbništvu lokalnega Planinskega društva Ljubno ob Savinji in v poletnem času odprta ob sobotah, nedeljah in praznikih in takrat se da v njej tudi okrepčati in ob predhodni najavi tudi prespati. Stoji na robu prostrane planine pod Velikim Travnikom, kjer se nahaja lesen razgledni stolp s pogledom na celotno Smrekovško pogorje. Na Koči se nahaja informativna tabla STKP in Slovenske planinske poti. Osvežimo se lahko s tekočo vodo v bližnjem koritu.
Povratek nazaj do križišča, levo staja na Planini Mali Travnik, desno Raduha
Spustimo se nazaj do križišča na 1516 m n.v., tam pa zavijemo levo in nadaljujemo proti 18,2 km oddaljenemu Domu na Smrekovcu.
Usmerjevalne table na križišču na 1516 m n.v.
Prvih dvesto višinskih metrov spusta pot poteka po strmem kolovozu. Na odcepu na 1340 m n.v. nas modri smerokazi usmerijo levo na lepšo makadamsko cesto.
Križišče na 1340 m n.v., kjer s strmega kolovoza pridemo na lepšo makedamsko cesto proti Domu na Smrekovcu
Po manjšem prečnem vzponu sledi lep spust po cesti do najnižje točke te etape. Na odcepih nas usmerjajo modri smerokazi. Na 1122 m n.v. (Telečje peči) nas modra usmerjevalna tabla umeri ostro levo mimo rampe na gozdno cesto, zaprto za promet (za kolesarje dovoljeno) do 12 km oddaljenega Doma na Smrekovcu.
Na Telečjih pečeh zavijemo ostro levo
Sledi bolj valovit teren z več krajšimi in daljšimi vzponi skozi gozdove, pašnike in odprte dele.
Vode je na tem delu dovolj, pot pa izredno lepaSmrekovški gozdovi
Sledimo turno kolesarskim markacijam, na križiščih pa se držimo modrih kažipotov.
V križišču zavijemo ostro levoV smeri Smrekovca
Na Atelskem sedlu 1317 m n.v. zavijemo levo do križišča z modrimi in rdečimi kolesarskimi usmerjevalnimi tablami. Tu se odcepi pot proti Goltem, mi pa nadaljujemo naravnost v smeri 1,4 km oddaljenega Doma na Smrekovcu.
Križišče za Atelskim sedlom 1,4 km pred Domom na Smrekovcu
Od odcepa je potrebno paziti, da čez približno 500 metrov zavijemo levo, kjer nas čaka še približno 70 v.m. vzpona do Doma.
Iz gozda kmalu pridemo na travnike na južnem pobočju Smrekovca in na robu planine Roma zagledamo 2023 obnovljeno kočo.
Planina Roma in Dom na Smrekovcu
Od koče se lepo vidi Šaleška dolina, za lepši razgled pa se je potrebno povzpeti na vrh Smrekovca slabe pol ure hoje stran. Na novi fasadi se nahaja tudi informativna tabla in planinski žig.
Dom na Smrekovcu (1377 m n.v.) je poleti stalno odprt, pozimi pa ob vikendih in za praznike. Tudi tu vam postrežejo odličen borovničev zavitek, znani pa so tudi po t.i. “smrekovškem piskru”, kot imenujejo njihov na svojevrsten način pripravljen ričet.
Za električna kolesa se nahaja pred domom polnilnica.
Pogled proti Saleški dolini
Pogorje Smrekovca je tudi območje Natura 2000. Poleg pomembnosti zaradi vodnih virov, se na tem področju nahaja tudi svojevrstna flora in favna. Tu domujejo tudi ogrožene vrste ptic kot so mali skovik, ruševec, divji petelin, koconogi čuk in gozdni jereb.
Tehnični podatki
Skupna dolžina/Total distance: 31 km
Najvišja nadmorska višina/Max elevation: 1.549 m
Najnižja nadmorska višina/Min elevation: 1.104 m
Skupno vzpona/Total climbing: 900 m n.v.
Težavnost: srednje težka tura, 100 % makedam, voznost: 99 %
Informacije o prevozu koles z vlakom/javnim prevozom – za dostop do javnega prevoza se je potrebno spustiti v dolino:
– npr. v Ljubno ob Savinji, avtobusni prevozi v poletnem času s brezplačno možnostjo prevoza koles – povezava med Celjem in Logarsko dolino Domov – SAVINJSKA BUS , redni vozni red Nomago vozni_red.pdf
Slovenska turno kolesarska pot nas pelje v tej etapi iz ene najlepših alpskih dolin v Sloveniji – Logarske doline – proti Raduhi in Koči na Loki. Vmes nas popelje še do slikovitega Robanovega kota in skozi gorsko vasico Solčava. Prijetno vožnjo po soteski Savinje zaključimo malo pred Lučami, kjer se začnemo vzpenjati na pobočja Raduhe. Asfaltne ceste kmalu zamenjajo makadamske in čudoviti smrekovi gozdovi, ki se višje umaknejo pašnikom. Etapo zaključimo z prekrasnim razgledom in borovničevimi štruklji pri Koči na Loki.
Začnemo v Logarski dolini, eni najlepših ledeniških dolin v Alpah. Logarska dolina je poimensko deljena na spodnji del Log (mokri, ilovnati travnati svet), srednji del Plest (večidel gozdnati svet) ter zgornji del Kot (gozdnati in gruščnati svet). Posamezne domačije v dolini štejejo skupaj 35 prebivalcev. Dolina je bila leta 1987 zavarovana kot krajinski park, ki se razteza na 24 km². V dolini je še vedno vidno razdejanje, ki ga je konec leta 2017 in 2018 povzročil orkanski veter, ko je bilo na Solčavskem podrtih preko 130 kubičnih metrov lesa, večino od tega iglavcev.
Dom Planincev v Logarski dolini
Od Doma planincev Logarska dolina Dom Planincev – Dobrodošli v Logarski dolini , kjer se nahaja info tabla in žig, se mimo spomenika posvečenega dvema velikima začetnikoma slovenskega planinstva Jaohannesu Frischaufu in Franu Kocbeku, se zložno vzpnemo še približno 150 v.m. po asfaltni cesti do zatrepa doline, do obračališča in parkirnega prostora, ki služi predvsem pohodnikom za vzpone proti slapu Rinka, Okrešlju in goram nad njim.
Spomenik Jaohannesu Frischaufu in Franu Kocbeku
Pot večkrat prečka potok Kotovec, ki je v bistvu en od izvirov Savinje. Le ta izvira nad slapom Rinka, potem pa kmalu ponikne v apnenčastem grušču in le občasno priteče na dan. Kasneje pride na dan v izviru Črna, iz Matkovega kota se Črni pridruži še potok Jezera in od tam naprej se potok imenuje Savinja. V poletnih časih in za lepe vikende se na obračališču nahaja tudi okrepčevalnica. Dolino na vzhodni strani obdaja skupina Krofičke, na jugu vidimo Ojstrico, Planjavo, Kamniško sedlo in Brano. Zahodno in severno se dviga dolg gorski greben med Logarsko dolino in Matkovim kotom, na severu pa se kaže Olševa.
Gore nad Logarsko dolino
V dolini se nahaja še nekaj nastanitev in ponudnikov dobre lokalne hrane, kot npr. Planšarija Logarski kot in Hotel Plesnik, katerega restavracija je ponosna zelene Michelinove zelene zvezdice za trajnostno kulinariko.
Solčavski žlinkrofi v Planšarskem domu Logarski kot
Spustimo se po isti poti nazaj do križišča za Pavličevo sedlo in Solčavo. Rdeča usmerjevalna kolesarska tabla ima poleg STKP logotipa še oznako za lokalno kolesarsko pot L391 in nas usmeri desno proti 4,5 km oddaljeni Solčavi.
Križišče za Pavličevo sedlo in desno proti Solčavi z usmerjevalnimi tablami
Po asfaltni cesti se spustimo ob reki Savinji do majhne gorske vasice Solčava, kjer se nahaja tudi manjši market, gostilna in bar, bankomat, pošta, bencinska črpalka in nekaj nastanitev.
Po glavni cesti stisnjeni med strma pobočja gora in Savinjo se spustimo v smeri Robanovega kota. Cesta zna biti predvsem za vikende nekoliko bolj prometna in zahteva določeno mero pazljivosti. Na približno 20 km nas smerokaz, ki se nahaja takoj za mostom čez Savinjo usmeri ostro desno proti Robanovemu kotu.
Robanov kot in turistična kmetija Govc-Vršnik
Po dobrem kilometru in slabih 100 višinskih metrih vzpona po ozki asfaltni cesti se nahaja prva kontrolna točka in sicer na Turistični kmetiji Govc-Vršnik. Robanov kot je mirnejša in manj obiskana dolina in je že od leta 1950 zavarovana kot naravna znamenitost, od leta 1987 pa kot krajinski park. Iz doline, ki je dobila ime po eni najbolj slikanih slovenskih alpskih domačij, se vijejo pohodne poti na Ojstrico in bližnje vršace.
Iz Robanovega kota se spustimo nazaj do križišča ob Savinji, kjer nas rdeče usmerjevalne kolesarske table na katerih je tudi STKP logotip usmerijo desno proti 6 km oddaljenim Lučam. Nadaljujemo spet po nekoliko bolj prometni asfaltni cesti, ki se vije po ozki soteski, ki jo je Savinja vklesala med pobočja Raduhe in Dleskovškove planote.
Cesta proti Lučam, desno Savinja, levo skalni osamelec Igla
Slab kilometer pred Lučami zapustimo glavno cesto in zavijemo levo pred kampom Šmica proti kmetiji Zavratnik, prečkamo most čez Savinjo, takoj za njim pa nas rdeče kolesarske table usmerijo levo proti Raduhi. Začnemo se vzpenjati po ožji asfaltni cesti. Približno tri kilometre od mostu čez Savinjo nas rdeči kolesarski smerokazi, na katerih je tudi STKP logotip usmerijo levo proti Koči na Loki, do koder je pred nami 7,7 km vzpenjanja.
Križišče za Kočo na Loki – zavijemo levo
Po še približno pol kilometra asfaltne ceste, nekje na 850 metrih nadmorske višine, pridemo do odcepa, kjer nas turno kolesarki modri kažipot pod planinskim rdečim smerokazom usmeri levo na makadamsko cesto proti Koči na Loki.
Zapustimo asfaltno cesto in zavijemo levo na makadam proti Koči na Loki
Strm začetni vzpon kasneje nekoliko popusti in nadaljujemo po lepem makadamu in večina smrekovem gozdu.
Iz osrednjega dela Zasavskega hribovja gremo po razgibanem svetu nad Zagorjem, Trbovljami in Hrastnikom proti vzhodu in Goram. Vzponov in spustov bo kar nekaj, vmes pa tudi kakšen razgleden grebenski del in kar nekaj planinskih koč. Najprej gremo mimo koče na Vrheh, ki je trenutno zaprta, naslednja je na novo obnovljena na Sveti Planini, kjer je zaenkrat odprt le gostinski del. Na Mrzlici nam postrežejo s pravo planinsko hrano, na Kalu pa so običajno planinsko ponudbo močno razširili, tako da bo vsak našel kaj za svoj okus in želje. Zadnji na tej etapi pa je Planinski dom v Gorah. Seveda se bomo ta dan naužili razgledov na Zasavska mesta in Savo spodaj in na Kum na drugi strani doline.
Dom na Čemšeniški planini (1119 m n.v.)
Od Doma na Čemšeniški planini gremo malce nazaj za kočo do usmerjevalnih modrih tabel. Te nas usmerijo desno navzgor na strmo pot v gozdu proti Presedlje in Gostišču Planina, ki je 13,8 km oddaljeno od tu.
Usmerjevalne table za Domom na Čemšeniški planini
Južne strani Čemšeniške planine so bolj travnate, severne pa do grebena poraščene z lepimi drevesi. Gremo v smeri njenega najvišjega vrha t.i. Črni vrh (1205 m n.v.). Ta je drugi najvišji vrh (za Kumom) v Posavskem hribovju. Z naše poti se lahko še enkrat podamo na rob oz. sleme po razgled preden se spustimo proti sedlu s Krvavico. Na vzhodu se vidijo Javor, Partizanski vrh, Gore in Kopitnik, na JV kraljuje Kum, v ozadju se ob lepih dneh vidijo tudi Gorjanci in Kočevski rog, na jugu lahko uzremo tudi precej oddaljen Snežnik.
Po grebenu mimo spomenika NOB in lovske opazovalnice.
Potka se po dobrih 30 v.m. priključi na kolovoz in po njemu gremo desno proti slemenu. Potem mimo spomenika NOB in lovske opazovalnice na desni. Markacije iščemo po drevesih. Le te nas z vrha usmerijo levo na kolovoz, ki je kar zahteven, od vode spran, zaraščen in prvih dvesto metrov spusta zahteva previdnost. Nižje postaja vedno lažje vozljiv. Ta del je nekoliko slabše markiran, zato sledimo predvsem GPS sledi.
Zaraščen kolovoz na začetku spustaPrvih dvesto metrov spusta je zahtevnejših
Po dobrih 4 kilometrih na približno 780 m n.v. se kolovoz priključi boljši makadamski cesti, tam nas smerokaz usmeri desno. Vmes se nam mestoma odpre pogled na bližnje hribe, posebej izstopa bližnja Krvavica.
Pogled na Krvavico
Po lepši cesti nadaljujemo v občino Tabor. Na 741 m n.v. pridemo na travnike v Presedlje. Tam nas usmerjevalne table usmerijo proti 6,4 km oddaljenemu Sv. Lenartu. Za sabo vidimo Čemšeniško planino, pred sabo pa Celjsko kotlino.
Razgled s Presedelj proti Celjski kotlini
Spuščati se nehamo nekje na višini 650 v.m., kjer nas smerokazi usmerijo desno proti Krvavici in Zajčevi koči. Povzpnemo se do sedla na 709 m n.v., kjer se odcepi pešpot na Krvavico, ki je s svojimi 909 m n.v. in strmimi stenami precej markantna. Gre za slikovit kilometer dolg ter pol kilometra širok čok trše kamnine triasnega apnenca, obdan z erozijsko manj odpornimi triasnimi dolomiti in tufnimi skrilavci na jugu ter krednimi glinastimi skrilavci. Na severni in vzhodni strani jo krasijo od 50 do 150 metrov visoke stene. Pod vrhom Krvavice je vidna plast rdeče prepereline, ki je v ljudski domišljiji dala gori ime. Tako je z goro še danes ohranjeno več bolj ali manj “krvavih” legend.
S sedla se z makadamske ceste usmerimo desno navzgor na strm kolovoz, ki se na višini 850 m n.v. priključi na boljšo makadamsko cesto, kjer zavijemo levo. Na križišču malo naprej nas modri smerokazi na drogu (malce skriti za smreko) usmerijo levo prečno pod kmetijami vasi Vrhe. V križišču, kjer pridemo na asfaltno cesto, zavijemo ostro desno proti Planinskemu domu Vrhe, ki trenutno ne obratuje. Nudi pa lep pogled na bližnje smučišče Medvednica, Javor in Partizanski vrh. Od doma se spustimo mimo cerkve Sv. Lenarta do križišča, kjer je na sredi spomenik NOB. Držimo se desnega kraka ceste in se vzpnemo po cesti proti Planini. V križišču na višini 890 m n.v. zavijemo levo proti cerkvi na Sveti Planini in se po novem asfalatu vzpnemo še kakšen kilometer do Doma na Sveti Planini, ki se je včasih imenoval tudi Rudarski dom na Partizanskem vrhu. Danes je pod novim lastništvom objekt obnovljen in odprta nova restavracija v spodnjih delih. Zgornji prostori pa se še obnavljajo in naj bi bili kmalu urejeni za prenočevanje. Tam se nahaja tudi informativna STKP tabla, žiga STKP pa še nimajo.
Obnovljen Dom na Sveti Planini (979 m n.v.)
Od Doma je lep razgled na Zagorje pod nami in Kum na drugem bregu Save.
Spodaj desno Zagorje, levo Kum z oddajnikom
Čemšeniška planina pa je videti že precej daleč za nami.
Pogled nazaj na Čemšeniško planino
Od Doma na Planini se spustimo sto metrov nazaj do odcepa za parkirišče za MTB park Javorca.
Gorsko kolesarski center Javorca
Zavijemo desno rahlo navzgor proti Prevalu Vrhe in 9,4 km oddaljenemu Planinskemu domu na Mrzlici. Na koncu parkirišča nas modri smerokazi usmerijo desno v gozd.
Namesto na “traile” zavijemo desno na planinsko pot proti Mrzlici
Sledi strm spust po kolovozu do jase, kjer se nahaja Lovska koča pod Javorjem.
Lovski dom pod Javorjem
Prečimo jaso, sledi pa težje vozen del. Kolovoz je do 850 m n.v. precej spran, kamnit in zabit z vejami, zato terja previdnost in ponekod sestop s kolesa. Sledi še nekaj metrov zaraščene poti do makadamske ceste mimo prvih hiš. Za hišo na 800 m n.v. zavijemo ostro levo (ni oznak).
Zaraščena potZa prvo hišo zavijemo ostro levo
Sledi lepša makadamska cesta do dober kilometer oddaljene vasi Knezdol, kjer pridemo na asfalt in po njem desno malce navzdol, potem pa spet nazaj gor čez dva ležeča policaja, in zavijemo levo na makadamsko cesto.
Knezdol, kjer zavijemo levo z asfaltne ceste
Zavijemo levo z asfaltne ceste, modri smerokazi so na drogu desno malce zakriti z vejami bližnjega oreha. Po nekaj metrih, pravzaprav takoj za hišo na naši desni, zavijemo desno v gozd na kolovoz kjer gre tudi planinska pot proti Mrzlici. Sledimo modrim markacijam na drevesih. V mokrem vremenu zna biti kakšen del te dober kilometer dolge kolovozne poti neprevozen, vendar se ga lahko obvozi po bližnji asfaltni cesti do Marija Reke.
Prečenje proti Mrzlici
Na glavno cesto, ki pelje iz Trbovelj do Prebolda čez Marija Reko pridemo nasproti Okrepčevalnice Lovski dom Trbovlje/Podmeja. Zavijemo levo na njo in jo po 200 metrih pri smerokazu za Mrzlico zapustimo. Zavijemo desno in nadaljujemo še slab kilometer po asfaltu. Za vasjo pa se začne makadamska cesta proti Mrzlici.
Lepa makadamska cesta proti Mrzlici
Sledi 300 v.m. strmega vzpona proti Domu na Mrzlici. Mrzlica je razglašena za krajinski park, ki slovi po raznovrstni flori, namreč tu najdemo tržašči svišč in kukavičevke ali orhideje. Spomladi pa gozdovi zadišijo po čemažu. Na severni strani se do 1122 m visokega vrha raztezajo bukovi gozdovi, južna pobočja pa so posejana s travniki in pašniki.
Dom na Mrzlici (1122 m n.v.)
V Koči se nahaja žig STKP. Odprta je vse dni v tednu, razen ponedeljka, tako da se lahko okrepčamo z dobro planinsko hrano. Od Doma se spustimo po kolovozu v smeri usmerjevalnih modrih tabel do 2,2 km oddaljenega Planinskega doma na Kalu.
Spust proti Kalu
Spust je sicer strm vendar vozen.
Planinski dom na Kalu (944 m n.v.)
S travnika pri Domu je lep razgled na Trbovlje spodaj. Dom je precej velik, tako da je v njem kar nekaj ležišč. Ponudba hrane je pa precej bogata in odstopa od klasično planinske. Zunaj je urejeno tudi za polnjenje baterij za električna kolesa. Na fasadi se nahaja tudi informativna STKP tabla, žig STKP pa je v železni škatli na kamnu ob parkirišču.
Od Doma se spustimo navzdol v smeri vasi Marno, ki je oddaljena 7,1 km in do naše naslednje kontrolne točke Planinskega doma v Gorah, ki je oddaljen 11,5 km. Po asfaltni cesti, ki gre s Kala proti Hrastniku, se spuščamo mimo smučišča Rajska dolina.
Po približno 200 v.m. spusta oziroma nekje po treh kilometrih od Doma na Kalu pazimo, da ne zgrešimo kažipota, kjer moramo zaviti iz asfaltne ceste levo na kolovoz.
S asfaltne ceste po 3 km zavijemo levo
Po strmem kolovozu se spustimo do travnika na 680 m n.v., kjer nas smerokaz usmeri levo na potko, ki se nižje spremeni v strm kolovoz, ta pa se priključi na asfaltno cesto dobrih 50 v.m. nižje.
Na 680 m n.v. zavijemo levo na potkoStrm kolovoz proti Krištandolu
Gremo mimo prvih hiš v Krištandolu. Na prvem križišču nekje na 580 m n.v. pazimo, ker ni posebej označeno, da ne zavijemo desno proti Dolu pri Hrastniku, ampak levo proti Marno.
Pazimo, da v Krištandolu zavijemo levo proti Marno
Ožjo asfaltno cesto zapustimo po 600 metrih, kjer nas smerokazi usmerijo na kolovoz ob robu gozda rahlo desno in naprej v gozd. Po 800 metrih pridemo do prvih hiš, kjer zavijemo desno navzdol. Po asfaltni cesti se spuščamo dol v vas Marno. Skozi vas do glavne ceste, ki gre iz Hrastnika proti Rimskim Toplicam nam pomagajo modre oznake. Po glavni cesti gremo le dobrih 150 metrov do odcepa za Turje, kjer je tudi najnižja točka na tej etapi. Zavijemo desno in začnemo še z zadnjim vzponom. Po asfaltni cesti se vzpenjamo proti in čez vas Turje. Za vasjo nekje na 640 m n.v. pridemo do križišča, kjer zavijemo desno proti Goram. Levo gre cesta proti Kopitniku. Nekje sto višinskih metrov višje nas usmerjevalne modre table usmerijo desno do 600 metrov oddaljenega Planinskega doma v Gorah.
Simpatična poslikava 600 metrov pred koncem te etape
Planinski dom v Gorah se nahaja na 765 m n.v. Informativno STKP tablo najdemo desno od vhodnih vrat. Tam je tudi planinski žig.
Planinski dom v Gorah (765 m n.v.)
Da na skoraj vsakem zasavskem vrhu stoji koča, gre verjetno največ zaslug rudarjem planincem, ki so jim bile razgledne gore popolno nasprotje temnih rovov, v katerih so si služili za preživetje. In tako lahko dan zaključimo v zavetju ene od njih visoko nad dolino.
Od Doma je lep razgled proti Savi spodaj in Radečam.
Skupna dolžina/Total distance: 38km
Najvišja nadmorska višina/Max elevation: 1.300 m
Najnižja nadmorska višina/Min elevation: 413 m
Skupno vzpona/Total climbing: 1179 m n.v.
Informacije o prevozu koles z vlakom/javnim prevozom – dolina Save ima dobre železniške povezave, tako da se lahko iz Planine spusti v Zagorje, iz Gozd Reke v Trbovlje, iz Kala ali iz Marno v Hrastnik do ž.p., iz Turje pa v Rimske Toplice, kjer je tudi ž.p., in navsezadnje iz Gore pa v Zidani most
