Gosti smrekovi gozdovi, biatlon, kraška planota, razgledne planine, Barje Goreljek … Je le nekaj zanimivosti, ki jih lahko strnemo v eno besedo – Pokljuka. Naša naslednja gorenjska etapa nas vodi prav čez Pokljuko vse do doline Radovne in Krme.

Planina Zajamniki

Krma

Pocarjeva domačija

Planina Zajamniki

Etapo začnemo pri planinski koči na Uskovnici. Naredimo samo nekaj obratov na gonilki, zavijemo desno in s planine Uskovnica že lahko občudujemo prekrasen pogled na Julijce. Malo za tem pripeljemo pred prvo manjšo oviro – leso. V kolikor je lesa zaklenjena je potrebno kolo prijeti in iti čez po nekaj stopničastih kamnih. Na križišču kolovoznih poti je postavljenih nekaj usmerjevalnih tabel. Mi svojo pot nadaljujemo v smeri planine Zajamniki, skozi kratko sotesko mimo potoka Ribnica. Po krajšem vzponu pridemo do križišča, kjer zavijemo desno v smeri proti planini Zajamniki (v levo smer je Rudno polje). Peljemo se po gozdni cesti, ki se po dobrem kilometru začne naglo vzpenjati. Med vzponom zavijemo desno in se pripeljemo na planino Zajamniki. Še ena paša za oči! Prekrasni razgled na Julijce!
Ko se naužijemo pogledov, ki nam jih ponuja ta planina, nadaljujemo po razgibani gozdni cesti do naslednje kontrolne točke – Šport Hotel na Goreljku.

Odpeljemo se naprej in že kmalu pridemo do glavne regionalne ceste, ki pelje do Rudnega polja na katero se priključimo z zavojem v levo. Že po zgolj 200 metrih pa zavijemo z glavne ceste na desno, kjer nas čaka krajši vzpon. Takoj po vzponu pa imamo znova pašo za oči. Krajši spust do prekrasne planine Javornik, kjer ponujajo med drugim tudi skuto in sir. Seveda tako kot na vseh planinah, kjer je živina na paši, je tudi tukaj treba spoštovati domačine in zapirati leso za seboj. Takoj za planino na križišču zavijemo desno. Na Pokljuki je na splošno potrebno biti zelo pozoren, zaradi veliko križišč gozdnih cest, pa tudi zaradi – medvedov. Na slednje nas opozarjajo tudi mnoge table. Po približno 2 km zavijemo levo. Nato sledi krajši spust do naslednjega križišča, kjer zavijemo levo v smeri pod Klek. Od tam se pot vzpenja. Po približno 800 metrih na drugem križišču zavijemo desno. Vzpenjamo se še naprej in znova na drugem križišču po približno 1,2 km zavijemo desno. Po prevoženih 3 km ovinkaste ceste pridemo do prvega od treh križišč. Na vseh peljemo naravnost. Nato se prične daljši spust v dolino reke Radovne. Glede na malo bolj zahtevno orientacijsko vožnjo je Pokljuka markirana s STKP oznakami. Ko pridemo v dolino, zavijemo ostro levo in nadaljujemo pot skozi dolino. Ob poti sta tudi znamenitosti Psnakova stara žaga in mlin. Kmalu za tem (sicer malo s poti STKP!) je na desni strani še ena zanimivost vredna ogleda – Gogalova lipa. Če se vrnemo nazaj na STKP nadaljujemo pot v Zgornjo Radovno. Tam se nam odpre pogled. Kmalu za tem zavijemo desno, kjer nas pot vodi do ogleda znamenite Pocarjeve domačije. Vrnemo se nazaj (približno 100 m od koder smo prišli), ter nadaljujemo pot vse do Kovinarske koče v Krmi, kjer končamo drugo gorenjsko etapo.

Opozorilo: na odseku Planina Klek–Stresena dolina–cesta po dnu doline Radovne ni dovoljena vožnja med 1. marcem in 1. julijem. Vožnja na tem odseku v neprimernem času lahko negativno vpliva na razmnoževalni cikel predvsem divjega petelina in ruševca (več o tem na Gorsko kolesarjenje v TNP). Prosimo da dosledno upoštevate to omejitev.

Ponudba

• Koča na Uskovnici (1154m)
• Šport Hotel
• Kovinarska koča v Krmi (870m)

Znamenistosti ob poti

• Kapelica Marije Kraljice Miru
• Planina Zajamniki
• Planina Javornik
• Psnakova stara žaga in mlin
• Gogalova lipa (malo s poti)
• Pocarjeva domačija

Informacije o prevozu koles z vlakom/javnim prevozom

V bližini ni nobenih železniških povezav. Vozi le avtobus na Pokljuko do Rudnega polja. Več informacij o prevozu si lahko ogledate na http://www.alpetour.si/index.php?page=news_m&item=307&id=11749

Kekec, Mojca, Rožle, Kosobrin, Pehta, Bedanec, … Verjetno ga ni Slovenca, ki ne bi poznal te znane literarne in filmske like, ki so nam že vsaj na filmskem platnu približali lepote Zgornjesavske doline. In ravno tu skozi nas vodi naslednja in hkrati zadnja gorenjska etapa STKP od Krme pa vse do vrha prelaza Vršič.

Dobra volja je najbolja, to si piši za uho! Tako pravi Kekčeva pesem in tako lahko tudi začnemo etapo. Iz Krme se odpravimo nazaj proti Zgornji Radovni. Po prevoženih 2 km, tik pred prvo večjo jaso zavijemo levo in prečimo strugo. Ves čas vozimo po levi strani doline vse do Zgornje Radovne. Tam nas čaka krajši vzpon skozi gozd, kjer se na koncu vzpona priključimo na glavno cesto, ki vodi do Mojstrane. Pred Mojstrano se odcepimo na levo (glavna cesta vodi naravnost) mimo teniškega igrišča, kjer čez manjši most prečimo Triglavsko Bistrico. Priključimo se na cesto, ki vodi iz doline Vrat, ter nadaljujemo desno v smeri Mojstrane. Malo za tem je naša naslednja kontrolna točka – Slovenski planinski muzej. Vzemite si čas in si oglejte zanimive zbirke, v muzeju pa je naprodaj tudi dnevnik Slovenske turnokolesarske poti.
Od muzeja nadaljujemo naprej po glavni Triglavski cesti. Malo naprej od parkirišča trgovine Mercator, zavijemo v manjšo ulico na levi (ulica Jakoba Aljaža, glej markacijo). Po 100 metrih znova zavijemo levo v ožjo ulico. Kmalu pridemo ven iz naselja in se držimo poti ob gozdu, ki nas na desni pripelje do manjšega mosta čez reko Savo. Slednjo prečimo, zavijemo levo in se priključimo na asfaltirano kolesarsko pot skozi dolino imenovano tudi Kolesarska pot Jureta Robiča. Včasih je po isti trasi potekala železniška povezava, ki so jo ukinili in zgradili lepo kolesarsko stezo. Zdaj lahko uživamo v pogledih okoliških gozdov in gora. Na stare čase železnice nas opomni stari železni most, ki preči strugo malo pred Gozd Martuljkom. Na levi strani lahko vidimo tudi strme stene, kjer je tudi slap Mokra peč (znan tudi kot Lucifer ali Bajč). Ob vstopu v Gozd Martuljek (vas imenovana tudi Rute) se pripeljemo do novozgrajenega kolesarskega mostu čez Savo. Tik pod mostom pa si lahko ogledamo bunker. Nadaljujemo naprej mimo starega penziona Špik in kmalu se nam na levi odpre pogled na krasno Martuljško skupino gora. Naredimo še nekaj obratov in že smo pri naslednji kontrolni točki, pri spominskem obeležju Jureta Robiča.

Odpravimo se naprej proti Kranjski Gori. Ves čas vozimo po kolesarski stezi do Loga. Približno 20 m vozimo ob glavni cesti, nato zavijemo levo in se peljemo po lokalni cesti mimo pokopališča. Nadaljujemo naravnost, čez potok Pišnica, do križišča z Vršiško cesto. Gre za dokaj prometno cesto v poletnem času, zato pazljivost ne bo odveč. Prečimo cesto in nadaljujemo v smeri centra Kranjske Gore. Skozi strogi center je prepovedana vožnja s kolesi, zato priporočamo, da greste peš ob kolesu. Po 100 m pešačenja, ko pridemo iz centra do glavne ceste zavijemo levo in vozimo do konca, dokler se ne priključimo nazaj na Vršiško cesto. Kmalu se pripeljemo do jezera Jasna, naša pot pa se nadaljuje po glavni cesti naprej. Pred kamnitim mostom zavijemo levo in se peljemo v smeri Krnice ob strugi Velike Pišnice. Tu se ves čas vzpenjamo po poti polni kamenja. Ko strugo prečimo in pridemo v Mali Tamar, kjer je manjša kapelica, se nam odpre krasen razgled na gorovja nad Krnico. V kolikor nekdo želi prespati v tem idiličnem kraju, lahko nadaljuje naprej do Koče v Krnici. Naša pod iz Malega Tamarja pa se nadaljuje desno, kjer se odpeljemo naprej ter se znova priključimo na Vršiško cesto. Nekaj metrov nižje ob cesti si lahko ogledamo znameniti Ruski križ. Nadaljujemo z vzponom in kmalu pridemo do naše naslednje kontrolne točke – Mihov dom.
Od tu naprej znova poganjamo v breg kjer po nekaj ovinkih pridemo do znamenite Ruske kapelice. Še nekaj obratov v hrib in že smo pri naslednji kontrolni točki – Koča na Gozdu.
Poganjanje v breg se ne konča, kar je značilno za Vršič. Po nekaj ovinkih pridemo do večjega parkirišča. STKP pri Tonkini koči zavije levo na staro Vršiško cesto. Prenočimo lahko tudi v  Erjavčevi koči, ki je sicer malo s poti od osnovne začrtane trase STKP. Do koče pridemo, če se peljemo naprej po asfaltirani cesti in ne zavijemo na staro vršiško. Od Erjavčeve koče se lahko peš po planinski poti priključimo nazaj na začrtano STKP, na staro Vršiško cesto.

Če nadaljujemo po začrtani poti se vozimo od Tonkine koče po stari Vršiški cesti. Gre za lepo serpentinasto pot, ki nas vodi praktično do vrha Vršiča. Na tej poti je nekaj odsekov z lepimi razgledi na Julijce. V poznem jesenskem času, ko še ni snega, je treba biti previden, saj pot v nočnih urah na nekaterih odsekih zmrzuje in včasih ostane nekoliko spolzka tudi čez dan. Kmalu za tem se pripeljemo do naslednje kontrolne točke in hkrati konca gorenjskega dela STKP – Poštarski dom na Vršiču.

Opozorilo: na odseku Stare Vršiške ceste Tonkina koča-Poštarki dom na Vršiču ni dovoljena vožnja med 1. marcem in 1. junijem. Vožnja na tem odseku v neprimernem času lahko negativno vpliva predvsem na razmnoževalni cikel ruševca (več o tem na Gorsko kolesarjenje v TNP). Prosimo da dosledno upoštevate to omejitev.

Ponudba

• Kovinarska koča v Krmi
• Mihov dom na Vršiču
• Koča na Gozdu
• Erjavčeva koča na Vršiču
• Poštarski dom na Vršiču

Znamenitosti ob poti

• Slovenski planinski muzej
• Spomenik Jakobu Aljažu (je malo s poti, ob križišču regionalne ceste med Dovjem in Mojstrano)
• Slap Lucifer (imenovan tudi Mokra peč ali po domače Bajč)
• Bunker, Gozd Martuljek
• Spominsko obeležje Jureta Robiča
• Kip Kekca
• Jezero Jasna
• Ruski križ
• Ruska kapelica

Prireditve

• Dnevi Alpske konvencije
• Aljaževi dnevi
• Kekčevi dnevi
• Ruski vikend
• Andrejčkov tek na Vršič
• Juriš na Vršič
• Kolesarski festival Alpe-Adria Bikefestival
• Oktober3fest – Festival 3 dežel

Informacije o prevozu koles z vlakom/javnim prevozom

V neposredni bližini ni železniških povezav. Najbližja železniška postaja je na Jesenicah. Od tam naprej pa je na novo zgrajena kolesarska pot, ki vodi do Mojstrane.
Avtobusne postaje so v Mojstrani, Belci, Gozdu Martuljku in Kranjski Gori. Več informacij o avtobusnih povezavah je na spletni povezavi Alpetour.