Počasi zapustimo savinjsko hribovje in začnemo s odkrivanjem zasavskega. Kljub temu, da prehajamo v manj visokogorski svet, nas bodo strmi krajši vzponi in spusti, enako utrudili. Z Menine planine se spustimo proti Špitaliču in čez Motnik nadaljujemo proti Trojanam. Po gozdnem svetu in razgibanem grebenu Čemšeniške planine se povzpnemo do planinskega doma dr. Franc Goloba.

Od Koče na Menini planini nadaljujemo po makadamski cesti naprej v smeri Zg. Okrog pri Motniku in 14 km oddaljenemu Špitaliču. Vožnja po planoti, ki je dobila ime po menihih, nudi prekrasne poglede za nami na Kamniško Savinjske Alpe, pred nami pa se nam občasno pokažejo zasavski vrhovi, kot Čemšeniška planina in nekoliko dlje Kum.

Po dveh kilometrih v križišču zavijemo desno navzdol v smeri Bibe planine. Usmerjajo nas modri smerokazi.

Naslednje križišče, kjer se nam z desne pridruži makadamska cesta gremo naravnost. Smerokazi so bolje vidni za tiste, ki prihajajo iz nasprotne smeri. Z naše smeri pa so nekoliko skriti za smreko.

Mimo Limovske planine se nam vsake toliko odpre pogled na pašnike in sosednje hribovje.

Po slabih 9 km od Doma na Menini planini v križišču mnogoterih oznak, tudi usmerjevalne modre, zaviješ levo proti 5,2 km oddaljenem Špitaliču.

V Okrogu pri Motniku nekje na 780 m n.v. se makadamska cesta konča. Po asfaltu gremo še malo navzdol do Tuhinjske doline in Špitaliča. Za cerkvijo zavijemo desno na glavno cesto, vendar po kilometru zavije z nje levo proti Lipovcu. Na odcepu se nahaja klopca in izvirska voda. Vseskozi nam na križiščih pomagajo usmerjevalne table in smerokazi.

Kmalu za začnemo vzpenjat, najprej po asfaltu, potem pa po gozdni cesti proti pašniku Lipovec. Na vrhu se nahaja razgledna planina, ki leži med Tuhinjsko dolino in Črnim grabnom. Sledimo markacijam in modrim smerokazom.

Spust do Trojan je po lepi makadamski cesti. V križišču štirih cest nas usmerjevalne modre table usmerijo desno proti 3,7 km oddaljenim Trojanam.  V dolini, preden pridemo do prvih hiš, zavijemo čez potoček desno navzgor, spodaj je tunel in avtocesta. Mi pa potem prečkamo glavno cesto do znanega gostišča na Trojanah, kjer je naslednja kontrolna točka.

Na Trojanah (561 m n.v.) v restavraciji (vprašajte pri šanku) imajo STKP žig, informativna tabla pa je na fasadi ob trgovini s spominki. Do Doma na Čemšeniški planini nas čaka če 630 v.m. vzpenjanja in 10,7 km.

Še prej pa se okrepčamo. Krofi na Trojanah so daleč najbolj poznana sladica tu.

Nadaljujemo mimo restavracije, se držimo rahlo desno in poiščemo modre smerokaze za lipo in gremo skozi vas. V vasi se nahaja tudi manjša trgovina in Hotel Trojane. Na koncu vasi V Zideh zavijemo levo v smeri CŠOD Prvine in gostišča Maček.

Nadaljujemo po cesti proti Šentgotardu. Za vasjo zavijemo levo proti Prvinam in CŠOD. Začnemo z vzpenjanjem. V križiščih sledimo tablam proti CŠOD Prvine in modrim smerokazom in turno kolesarskim markacijam.

Vmes gremo tudi kakšen kilometer po makadamski cesti.

Kratek asfaltni del je v nadaljevanju le mimo Lovskega doma Čemšenik. Tu se me pustimo zmesti  turno kolesarskim oznakam in zavijemo levo v smeri CŠOD. Naravnost pa je označen odsek Zasavske povezave Janška voda – Lovski dom Čemšenik.

Read more 39: Dom na Menini planini – Dom na Čemšeniški planini ›

Iz osrednjega dela Zasavskega hribovja gremo po razgibanem svetu nad Zagorjem, Trbovljami in Hrastnikom proti vzhodu in Goram. Vzponov in spustov bo kar nekaj, vmes pa tudi kakšen razgleden grebenski del in kar nekaj planinskih koč.  Najprej gremo mimo koče na Vrheh, ki je trenutno zaprta, naslednja je na novo obnovljena na Sveti Planini, kjer je zaenkrat odprt le gostinski del. Na Mrzlici nam postrežejo s pravo planinsko hrano, na Kalu pa so običajno planinsko ponudbo močno razširili, tako da bo vsak našel kaj za svoj okus in želje. Zadnji na tej etapi pa je Planinski dom v Gorah. Seveda se bomo ta dan naužili razgledov na Zasavska mesta in Savo spodaj in na Kum na drugi strani doline.  

Od Doma na Čemšeniški planini gremo malce nazaj za kočo do usmerjevalnih modrih tabel. Te nas usmerijo desno navzgor na strmo pot v gozdu proti Presedlje in Gostišču Planina, ki je 13,8 km oddaljeno od tu.

Južne strani Čemšeniške planine so bolj travnate, severne pa do grebena poraščene z lepimi drevesi. Gremo v smeri njenega najvišjega vrha t.i. Črni vrh (1205 m n.v.). Ta je drugi najvišji vrh (za Kumom) v Posavskem hribovju. Z naše poti se lahko še enkrat podamo na rob oz. sleme po razgled preden se spustimo proti sedlu s Krvavico. Na vzhodu se vidijo Javor, Partizanski vrh, Gore in Kopitnik, na JV kraljuje Kum, v ozadju se ob lepih dneh vidijo tudi Gorjanci in Kočevski rog, na jugu lahko uzremo tudi precej oddaljen Snežnik.

Potka se po dobrih 30 v.m. priključi na kolovoz in po njemu gremo desno proti slemenu. Potem mimo spomenika NOB in lovske opazovalnice na desni. Markacije iščemo po drevesih. Le te nas z vrha usmerijo levo na kolovoz, ki je kar zahteven, od vode spran, zaraščen in prvih dvesto metrov spusta zahteva previdnost. Nižje postaja vedno lažje vozljiv. Ta del je nekoliko slabše markiran, zato sledimo predvsem GPS sledi.

 

Po dobrih 4 kilometrih na približno 780 m n.v. se kolovoz priključi boljši makadamski cesti, tam nas smerokaz usmeri desno. Vmes se nam mestoma odpre pogled na bližnje hribe, posebej izstopa bližnja Krvavica.

Po lepši cesti nadaljujemo v občino Tabor. Na 741 m n.v. pridemo na travnike v Presedlje. Tam nas usmerjevalne table usmerijo proti 6,4 km oddaljenemu Sv. Lenartu. Za sabo vidimo Čemšeniško planino, pred sabo pa Celjsko kotlino.

Spuščati se nehamo nekje na višini 650 v.m., kjer nas  smerokazi usmerijo desno proti Krvavici in Zajčevi koči. Povzpnemo se do sedla na 709 m n.v., kjer se odcepi pešpot na Krvavico, ki je s svojimi 909  m n.v. in strmimi stenami precej markantna. Gre za slikovit kilometer dolg ter pol kilometra širok čok trše kamnine triasnega apnenca, obdan z erozijsko manj odpornimi triasnimi dolomiti in tufnimi skrilavci na jugu ter krednimi glinastimi skrilavci. Na severni in vzhodni strani jo krasijo od 50 do 150 metrov visoke stene. Pod vrhom Krvavice je vidna plast rdeče prepereline, ki je v ljudski domišljiji dala gori ime. Tako je z goro še danes ohranjeno več bolj ali manj “krvavih” legend.

S sedla se z makadamske ceste usmerimo desno navzgor na strm kolovoz, ki se na višini 850 m n.v. priključi na boljšo makadamsko cesto, kjer zavijemo levo. Na križišču malo naprej nas modri smerokazi na drogu (malce skriti za smreko) usmerijo levo prečno pod kmetijami vasi Vrhe.  V križišču, kjer pridemo na asfaltno cesto, zavijemo ostro desno proti Planinskemu domu Vrhe, ki trenutno ne obratuje. Nudi pa lep pogled na bližnje smučišče Medvednica, Javor in Partizanski vrh. Od doma se spustimo mimo cerkve Sv. Lenarta do križišča, kjer je na sredi spomenik NOB. Držimo se desnega kraka ceste in se vzpnemo po cesti proti Planini. V križišču na višini 890 m n.v. zavijemo levo proti cerkvi na Sveti Planini in se po novem asfalatu vzpnemo še kakšen kilometer do  Doma na Sveti Planini, ki se je včasih imenoval tudi Rudarski dom na Partizanskem vrhu. Danes je pod novim lastništvom objekt obnovljen in odprta nova restavracija v spodnjih delih. Zgornji prostori pa se še obnavljajo in naj bi bili kmalu urejeni za prenočevanje. Tam se nahaja tudi informativna STKP tabla, žiga STKP pa še nimajo.

 

Od Doma je lep razgled na Zagorje pod nami in Kum na drugem bregu Save.

Čemšeniška planina pa je videti že precej daleč za nami.  

Od Doma na Planini se spustimo sto metrov nazaj do odcepa za parkirišče za MTB park Javorca.

Zavijemo desno rahlo navzgor proti Prevalu Vrhe in 9,4 km oddaljenemu Planinskemu domu na Mrzlici. Na koncu parkirišča nas modri smerokazi usmerijo desno v gozd.

Sledi  strm spust po kolovozu do jase, kjer se nahaja Lovska koča pod Javorjem.  

Prečimo jaso, sledi pa težje vozen del. Kolovoz je do 850 m n.v. precej spran, kamnit in zabit z vejami, zato terja previdnost in ponekod sestop s kolesa. Sledi še nekaj metrov zaraščene poti do makadamske ceste mimo prvih hiš. Za hišo na 800 m n.v. zavijemo ostro levo (ni oznak).

 

Sledi lepša makadamska cesta do dober kilometer oddaljene vasi Knezdol, kjer pridemo na asfalt in po njem desno malce navzdol, potem pa spet nazaj gor čez dva ležeča policaja, in zavijemo levo na makadamsko cesto.  

Zavijemo levo z asfaltne ceste, modri smerokazi so na drogu desno malce zakriti z vejami bližnjega oreha. Po nekaj metrih, pravzaprav takoj za hišo na naši desni, zavijemo desno v gozd na kolovoz kjer gre tudi planinska pot proti Mrzlici. Sledimo modrim markacijam na drevesih.  V mokrem vremenu zna biti kakšen del te dober kilometer dolge kolovozne poti neprevozen, vendar se ga lahko obvozi po bližnji asfaltni cesti do Marija Reke.

Na glavno cesto, ki pelje iz Trbovelj do Prebolda čez Marija Reko pridemo nasproti Okrepčevalnice Lovski dom Trbovlje/Podmeja. Zavijemo levo na njo in jo po 200 metrih pri smerokazu za Mrzlico zapustimo. Zavijemo desno in nadaljujemo še slab kilometer po asfaltu. Za vasjo pa se začne makadamska cesta proti Mrzlici.

Sledi 300 v.m. strmega vzpona proti Domu na Mrzlici. Mrzlica je razglašena za krajinski park, ki slovi po raznovrstni flori, namreč tu najdemo tržašči svišč in kukavičevke ali orhideje. Spomladi pa gozdovi zadišijo po čemažu. Na severni strani se do 1122 m visokega vrha raztezajo bukovi gozdovi, južna pobočja pa so posejana s travniki in pašniki.

V Koči se nahaja žig STKP. Odprta je vse dni v tednu, razen ponedeljka, tako da se lahko okrepčamo s dobro planinsko hrano. Od Doma se spustimo po kolovozu v smeri usmerjevalnih modrih tabel do 2,2 km oddaljenega Planinskega doma na Kalu.

Spust je sicer strm vendar vozen.

 

S travnika pri Domu je lep razgled na Trbovlje spodaj. Dom je precej velik, tako da je v njem kar nekaj ležišč. Ponudba hrane je pa precej bogata in odstopa od klasično planinske. Urejeno je zunaj tudi za polnjenje baterij za električna kolesa. Na fasadi se nahaja tudi informativna STKP tabla, žig STKP pa je v železni škatli na kamnu ob parkirišču.

Od Doma se spustimo navzdol v smeri Marno, ki je oddaljeno 7,1 km in do naše naslednje kontrolne točke Planinskega doma v Gorah, ki je oddaljen 11,5 km. Po asfaltni cesti, ki gre s Kala proti Hrastniku se spuščamo mimo smučišča Rajska dolina.

Po približno 200 v.m. spusta oziroma nekje po treh kilometrih od Doma na Kalu pazimo,  da ne zgrešimo kažipota, kjer moramo zaviti iz asfaltne ceste levo na kolovoz.

Po strmem kolovozu se spustimo do travnika na 680 m n.v., kjer nas smerokaz  usmeri levo na potko, ki se nižje spremeni v strm kolovoz, ta pa se priključi na asfaltno cesto dobrih 50 v.m. nižje.

 

Gremo mimo prvih hiš v Krištandolu. Na prvem križišču nekje na 580 m n.v. pazimo, ker ni posebej označeno, da ne zavijemo desno proti Dolu pri Hrastniku, ampak levo proti Marno.

Ožjo asfaltno cesto zapustimo po 600 metrih, kjer nas smerokazi usmerijo na kolovoz ob robu gozda rahlo desno in naprej v gozd. Po 800 metrih pridemo do prvih hiš, kjer zavijemo desno navzdol. Po asfaltni cesti se spuščamo dol v vas Marno. Skozi vas do glavne ceste, ki gre iz Hrastnika proti Rimskim Toplicam nam pomagajo modre oznake. Po glavni cesti gremo le dobrih 150 metrov do odcepa za Turje, kjer je tudi najnižja točka na tej etapi. Zavijemo desno in začnemo še z zadnjim vzponom. Po asfaltni cesti se vzpenjamo  proti in čez vas Turje. Za vasjo nekje na 640 m n.v. pridemo do križišča, kjer zavijemo desno proti Goram. Levo gre cesta proti Kopitniku. Nekje sto višinskih metrov višje nas usmerjevalne modre table usmerijo desno do 600 metrov oddaljenega Planinskega doma v Gorah.   

Planinski dom v Gorah se nahaja na 765 m n.v. Informativno STKP tablo najdemo desno od vhodnih vrat. Tam je tudi planinski žig.

Da na skoraj vsakem zasavskem vrhu stoji koča, gre verjetno največ zaslug rudarjem planincem, ki so jim bile razgledne gore popolno nasprotje temnih rovov, v katerih so si služili za preživetje. In tako lahko zaključimo v zavetju ene od njih visoko nad dolino.

 

Skupna dolžina/Total distance: 38 km
Najvišja nadmorska višina/Max elevation: 1.300 m
Najnižja nadmorska višina/Min elevation: 413 m
Skupno vzpona/Total climbing: 1179 m n.v.

Težavnost

Tehnično zahtevnejša tura, 37 % asfaltirano, 63 % makadam, voznost: 95 %

 Nastanitve in prehrana:

Planinska zveza Slovenije – Dom dr. Franca Goloba na Čemšeniški planini

Hiša Planina – Gostilna v Trbovljah – Hiša Planina

Lovski Dom Podmeja | Trbovlje | Jedelbom.com | Pravi naslov, ko postaneš lačen

Planinska zveza Slovenije – Planinski dom na Mrzlici

Planinska zveza Slovenije – Planinski dom na Kalu

Planinska zveza Slovenije – Planinski dom v Gorah

Zanimivosti

Čemšeniška planina – Wikipedija, prosta enciklopedija

Vrhe, Trbovlje – Wikipedija, prosta enciklopedija

Sveta Planina – Wikipedija, prosta enciklopedija

Mrzlica (hrib) – Wikipedija, prosta enciklopedija

MRZLICA – Trbovlje – V središču Zasavja

Opis koče na Kalu – Planinsko društvo Hrastnik

Smučišče Rajska dolina | %siteName

Gore, Hrastnik – Wikipedija, prosta enciklopedija

Informacije o prevozu koles z vlakom/javnim prevozom – dolina Save ima dobre železniške povezave, tako da se lahko iz Planine spusti v Zagorje, iz Gozd Reke v Trbovlje, iz Kala ali iz Marno v Hrastnik do ž.p., iz Turje pa v Rimske Toplice, kjer je tudi ž.p., in navsezadnje iz Gore pa v Zidani most

Zadnja posodobitev: 19.06.2027

 

Dolžina: 

Vzpon: 

Spust:

Trajanje: 4-5 ur.

Kondicijska zahtevnost:,  Zelo zahtevna.

Tehnična zahtevnost:, Srednje zahtevna. Etapa je sestavljena iz kratkega spusta [doS5] in napornega vzpona [do V6] na zasavski Triglav – Kum.

Prevoznost: Trasa je prevozna v  mokrem in v suhem vremenu.

Podlaga:: Makadam, asfalt, kolovoz, vlaka, steza.

Markiranost trase:  Da.

Od doma v Gorah se spustimo po asfaltni cesti z lepim razgledom na dolino Save rahlo navzdol v smeri Kopitnika, kmalu pa se cesta začne blago vzpenjati in po dveh kilometrih iz asfaltne ceste zavijemo desno na makadam [planinske oznake za Širje]. Po makadamski cesti peljemo še dvesto metrov do zadnje hiše, nato pa se cesta spremeni v kolovoz in prevesi v spust [sledimo planinskim oznakam] do zaselka Brvar. Tu se odpre čudovit pogled čez sotesko Save na pogorje Kuma in Čimerno, kjer se bomo čez kašni dve uri vzpenjali proti zaključku etape. Iz zaselka nas makadamska cesta ponovno vodi navzdol in čez slab kilometer pred seboj uzremo lepo planoto Širje. Nadaljujemo spust po strmi asfaltni cesti v smeri Zidanega Mosta. Malo pred Zidanim mostom pripeljemo na glavno cesto in zavijemo desno navzdol do zapornice, na drugi strani železniške proge pa že zagledamo prav posebno prevozno sredstvo za prečenje Save – Cicko. Na pobudo turnih kolesarjev PZS so na Cicko pritrdili tudi posebne kavlje za prevoz kolesa.

Ko je avantura s Cicko za nami, se po stari in ozki cesti tik ob Savi peljemo mimo Zidanega Mosta v Radeče, do koder imamo dobre 3 km. V centru Radeč zapeljemo na Titovo ulico v smeri doline Sopote in peljemo do smerokaza za Prnovše, ki nas usmeri desno po asfaltni cesti z lepimi razgledi strmo navzgor do odcepa za Svinjski rt. Od tod naprej je vzpon zmernejši, saj smo dosegli vršnji del planote, ki se počasi a vztrajno dviga proti najvišjemu vrhu – Kumu. Pot nam občasno postreže z lepimi razgledi onstran soteske Save in na jug po gričevnati Dolenjski. Počasi se vzpenjamo po asfaltni cesti skozi vas Čimerno v smeri Župe. Ko se cesta prevesi navzdol, moramo biti pozorni, da na tekočem spustu ne zgrešimo odcepa za vas Podkraj. Skozi vas se vzpenjamo naravnost navzgor, za vasjo se asfaltna podlaga konča in začne makadamska cesta kateri sledimo približno kilometer navzgor v gozd, tam pa poiščemo planinske oznake za Kum, katerim sledimo strmo navzgor skozi gozd do glavne ceste Trbovlje – Kum. Do vrha imamo še slaba dva kilometra vzpona. Planinski dom na Kumu je kolesarjem prijazna postojanka, pred kočo so številna stojala za kolesa, orodje za popravilo, tlačilka zraka…

Kontrolne točke:

108 Planinski dom v Gorah, Gore 42, 1431 Dol pri Hhrastniku, v koči

109 Planinski dom na Kumu, Ključevica 19, 1423 Dobovec, v koči

Prenočišča:

• Planinski dom v Gorah
• Planinski dom na Kumu

Okrepčevalnice:

• Planinski dom v Gorah
• Planinski dom na Kumu

 

Trgovine:

Radeče.

Znamenitosti:

Cicka.

Kolesarski servisi:

Ni.

Polnilnice za e-kolesa:

Ni

Informacije o prevozu koles z vlakom: tukaj >>

Vozni redi in nakup vozovnic. Železniška postaja je v Trbovljah, Hrastniku in Zidanem Mostu.

Dolžina: 

Vzpon: 

Spust:

Trajanje: 7-8 ur.

Kondicijska zahtevnost:,  Zelo zahtevna.

Tehnična zahtevnost:, Srednje zahtevna.

Prevoznost: Trasa je prevozna v  mokrem in v suhem vremenu.

Podlaga:: Makadam, asfalt, kolovoz, vlaka, steza.

Markiranost trase:  Da.

Od planinskega doma se spustimo dobra dva kilometra v obratni smeri pristopa do makadamske ceste, ki pelje okrog vrha Kuma proti Ključevici. Zavijemo desno in sledimo cesti rahlo gor in dol mimo osamljene cerkvice Sv.Marije do zadnje kmetije v Ključevici Dolšek. Od kmetije se najprej spustimo 50m po kolovozu navzdol, nato pa se rahlo povzpnemo okrog gozdnega grebena. Sledi kratek a mestoma strm spust v Mali Kum.

-> Varianta spusta | Na vrhu Kuma je zapornica in ob njej se v smeri Zidanega Mosta začne spuščati označena planinska pot, ki je prvih 100m sicer dovolj široka, vendar pa je zaradi zahtevne kamnite podlage primerna le za dobre kolesarje s polnovzmetenimi kolesi. Lahko pa ta težavnejši del kolo vodimo ob telesu in z vožnjo začnemo malo nižje. Po 200 metrih spusta iz vrha pripeljemo v križišče s planinskimi oznakami. Sledimo cesti in planinskim oznakam naprej v smeri Zidanega mosta, čez slab kilometer pa pripeljemo do križišča s cesto po kateri vodi primarni spust in zavijemo desno. Na ta način izdatno skrajšamo spust v primerjavi s primarnim, prikrajšani pa smo za lepe razglede po dolenjski.

V vasi Mali Kum se začne asfaltna cesta po kateri se spustimo do Podkuma in po razgledni planoti kolesarimo v smeri Rtič ter Polšnika. V Polšniku nadaljujemo vožnjo naravnost navzgor v smeri Velike Preske. Čez dober kilometer prikolesarimo v križišče na neizrazitem sedlu z lepim razgledom [tudi nazaj na Polšnik], kjer zapeljemo naravnost navzgor po makadamski cesti deloma skozi gozd, deloma po razgledni planoti v smeri Dolgega Brda in Bukovice pri Litiji, zatem pa se spustimo navzdol v dolino. Ko pripeljemo do glavne ceste pred Cerovco zavijemo levo v smeri Gabrovke in vozimo po njej približno 100m, nato pa zavijemo desno na makadamsko cesto in ji sledimo sprva navzgor skozi opuščeni kamnolom v vas Rodni Vrh, nato pa sledi še spust v Veliko Kostrevnico.

Po glavni cesti proti Litiji kmalu zagledamo smerokaz, ki nas usmeri levo proti Bognšperku. Po dobrih 100 m nas čez mostiček spet vodi smerokaz. Od tu naprej sledimo markacijam prav do gradu. Asfalt se kmalu konča in nadomesti ga gozdna pot, ki je lahko ob dežju precej blatna. Do gradu prispemo mimo paviljona in nato do glavne asfaltne ceste, kateri sledimo desno navzdol do Šmartnega pri Litiji. Ko se pripeljemo do nove ceste s kolesarsko stezo, zavijemo levo na staro cesto v smeri lepo vidne, za Šmartno značilne cerkve. Nadaljujemo mimo cerkve in nato levo v smeri Besnice. Cesto za Besnico zapustimo v Zavrstniku ter zavijemo desno na makadamsko cesto, 50 m naprej od gasilskega doma. Cesta se kmalu kar strmo vzpne, vse dokler ne dosežemo grebena, kjer pridemo do velikega križišča. Tu izberemo cesto v levo, kamor nas tudi usmeri smerokaz za Janče. Markirani poti sledimo vse do doma na Jančah – večji del vozimo po gozdni cesti, zadnji del pa je asfaltiran. Pot se ves čas rahlo vzpenja.

Kontrolne točke:

109 Planinski dom na Kumu, Ključevica 19, 1423 Dobovec, v koči

110 Grad Bogenšperk, Javni zavod Bogenšperk, Bogenšperk 5, 1275 Šmartno pri Litiji, pred vhodom v grad

111 Planinski dom na Jančah, Janče 1, 1000 Ljubljana, v koči za šankom

Prenočišča:

• Planinski dom na Kumu
• Planinski dom na Jančah

Okrepčevalnice:

• Planinski dom na Kumu
• Planinski dom na Jančah

Trgovine:

Šmartno pri Litiji.

Znamenitosti:

Grad Bogenšperk.

Kolesarski servisi:

Lamu, Litija.

Polnilnice za e-kolesa:

Ni

Informacije o prevozu koles z vlakom: tukaj >>

Vozni redi in nakup vozovnic. Železniška postaja je v Litiji in v Jevnici.