08: Dom v Lepeni – Koča na planini kuhinja Dom v Lepeni - korita Lepence in Soče - Jablenca - Čezsoča - Log Čezsoški - Magozd - Drežnica - Koseč - pl. Kuhinja

V tej etapi bomo s kolesom povezali dva glavna dostopa na Krn. Na sotočju Lepence in Soče zapeljemo na levi breg Soče vse do brvi čez Sočo pod bunkerji, kjer za kratek čas zapeljemo na glavno cesto. Pri Krševcu pred Malimi Koriti reke Soče zapeljemo čez most na levi breg, kjer imamo urejeno makadamsko povezavo do zaselka Jablenca pred Čezsočo. Skozi Čezsočo in Log Čezsoški se peljemo po asfaltni a neprometni lokalni cesti, nato pa zapeljemo na makadamsko povezavo na levem bregu mimo Srpenice in Trnovega vse do Magozda pod Krnom. Do Koseča ponovno na asfaltni cesti. Sledi vzpon po strmi kolovozni poti (markacije Alpe Adria Route in Poti miru), vozen nekako do višine 1000 metrov. Nadaljevanje v smeri kapelice Bes je prestrmo za vožnjo, kolo je potrebno potiskati. Nato strmina popusti, zaradi ponekod izpodjedene poti pa je potrebna previdnost. Kmalu se priključimo cesti, ki vodi iz pl. Kuhinje do pl. Zaslap in po njej spustimo do pl. Kuhinja.

Odsek od Koseča do pl. Kuhinje je zelo naporen, lažji obvoz po asfaltnih cestah vodi v smeri Drežnica-Napoleonov most-Libušnje-Vrsno-vas Krn-pl. Kuhinja.

13 comments on “08: Dom v Lepeni – Koča na planini kuhinja Dom v Lepeni - korita Lepence in Soče - Jablenca - Čezsoča - Log Čezsoški - Magozd - Drežnica - Koseč - pl. Kuhinja

  1. Del poti od Koseča naprej (ko se odcepimo od mulatjere pa do ene bajte) je zelo zaraščen, z enim cestnim podorom, kjer je treba kolo nositi po bregu gor in dol. Par mest je zaradi strmine in slabe podlage delno prevoznih. Zahteven del poti za manj pripravljene gorske kolesarje.

  2. Sporočam da GPS sled ni enaka opisu ture. Opis je nekoliko manj zahteven, mogoče tudi bolj primeren. GPS sled nas vodi do kopelice Bes (Planica). Do tam je res strm klanec in se pošteno namatraš.

  3. Na zadnjem delu spusta, ko se od kapelice spustimo proti Planini Kuhinja, ko že prečkamo obe “dili” takoj po vratih pašnika, ki so prepletena z bodečo žico na tleh, ravno čez stezo zakopana BODEČA ŽICA, ki na na več mestih gleda iz zemlje, zato bodite zelo zelo previdni!

  4. Včeraj sva z možem prevozila to etapo. Prvi del etape, ki poteka po Soški poti je najlepši na celem STKP-ju, zaradi slikovite Soče in osupljive okolice. Tehnično je ta del sicer razmeroma nezahteven, saj poteka po makadamski in asfaltni cesti ter kamnitem kolovozu naprej proti Trnovu. Razmere pa se popolnoma spremenijo, ko po začetnih ogrevalnih klancih do Drežnice zagrizeš od zaselka Koseč v nadaljevanje Alpe Adria pešpoti proti planini Kuhinja, Če je mokro je tu zelo spolzko in blatno. Od planine naprej se pot zoži na stezo, ki gre zelo strmo gor med gostim rastlinjem. S kolesarskimi čevlji je pot v mokrem prava drsalnica in je potrebno kar precej napora, da sebe in kolo spraviš do kapelice. Dva Nemca, ki sva ju srečala ravno po koncu tega dela sta se s kolesi spuščala dol in sta rekla, da je pot do tja “eine große Schei…”. Če ste željni avanture – potiskanja kolesa čez bogato primorsko rastlinje več kot 200vm navzogor ter hojo čez zavarovane podore potem je to prava stvar, a vsekakor bolje v suhem. Če ne, je za kolesarjenje bolj primerna zlasti v mokrem daljša pot okrog čez Vrsno, ki je sicer zelo strma, a asfaltna in se jo da voziti.

  5. Andreja in drugi kolesarji…

    Tudi snovalcem in skrbnikom STKP ta odcep ne diši in ga štejemo za
    neprimernega, zato premikamo traso od Koseča do planine Kuhinja. Nova bo
    tekla nižje – od Koseča v vas Libušnje in potem po cesti na Kuhinjo. Resnici na
    ljubo imamo na tem odseku še nekaj težavic z lastniki, vendar potekajo
    pogovori in računamo, da bomo letos to prebrodili.

  6. Pozdrav,
    Prihodnji teden nameravam odpeljati ta odsek. Zanima me, glede na gornje komentarje, ali je trasa kaj spremenjena. GPX sled gre še po stari.

  7. Etapo sem prevozil prejšnji teden, je atraktivna in mestoma dokaj zahtevna.
    O Koseča do kapelice je pot normalno prehodna, občasno je zaradi kamnitih prehodov potreben sestop, zaraščenost na zadnji (najbolj zabavni) strmini tik pred kapelico pa ni prehuda.
    Od kapelice naprej sta dve suhi grapo normalno prevozni, prva je na lesenih dilah in na eni strani zavarovana z jeklenico (na fotografiji). Približno 200m pred priklopom na cesto do planine Kuhinja se pot v gozdu nekako zabriše in je potrebno res dobro pogledati za markacijo AlpeAdriaTrail, ki je komaj opazna na levi strani nekoliko višje v bregu.
    Po mojem mnenju zaradi same težavnosti trase etape ni potrebno spreminjati, saj kljub težavnosti nudi zelo veliko.

    https://ibb.co/yhNf63j
    https://ibb.co/nrZttyF

Leave a Reply to Brigita Cancel reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *