27: Planinski dom na Boču – Gorišnica

Od planinskega doma na Boču se podamo nekaj metrov po asfaltni cesti v smeri Kostrivnice. Na križišču zavijemo levo na makadamsko cesto in ji sledimo do lovskega doma pri Gavezu. Nato naprej po cesti do gozdarske cestne zapornice, kjer zavijemo desno. Po južnem pobočju Plešivca vozimo najprej po uravnanem terenu, nato pa se spustimo do Ravnega Cerja, kjer se priključimo na asfaltno cesto. Po njej pridemo do Ložnega, nato pa se podamo po gozdnem kolovozu do prelaza Brzika. Na asfaltni cesti zavijemo desno v smeri Rogatca, po nekaj metrih pa se usmerimo levo proti Donački gori. Pod hribom Ženčaj se po gozdni cesti pripeljemo do Rudijevega doma pod Donačko goro. Od doma se po isti cesti vrnemo nekaj metrov nazaj, nato pa v ostrem ovinku zavijemo desno proti Žetalam. Po gozdni cesti, ki poteka po trasi nekdanje gozdne železnice, pridemo na prelaz Medgore. Tukaj zavijemo desno navzdol. Po kolovozu čez velik travnik zapeljemo v gozd in se med posameznimi hišami naselja Čermožiše spustimo do glavne ceste Žetale-Rogatec. Po cesti gremo levo do cerkvice sv. Daniela, kjer zavijemo desno na makadamsko cesto. Po njej se sprva nekoliko dvignemo na pobočje Maclja, nato pa dokaj uravnano vozimo po gozdni cesti skozi Log vse do zaselka Janiče. Na križišču nas smerna tabla usmeri desno po asfaltni cesti, ki nas pripelje do mednarodnega mejnega prehoda Gruškovje. Čez nadvoz prečkamo avtocesto A4 Maribor-Zagreb, nato pa jo mahnemo po dolini potoka Trivoda na Zgornje Gruškovje. Po vzponu do naselja nadaljujemo pot po pobočju Brezove gore do odcepa pri figi. Tu zavijemo desno navzdol in se spustimo v Veliko Varnico. V dolini zavijemo levo in mimo kapele dosežemo glavno cesto Videm-Cvetlin. Po njej vozimo levo do odcepa za Skorišnjak, kjer zavijemo desno. Po dolini nas pot vodi do grebena, kjer pri domačiji Žutač zavijemo levo v smeri naselja Slatina. Skozi Mali Okič se spustimo v dolino Pristave, nato pa povzpnemo v Gradišča. Sledi še spust proti reki Dravi, ki jo prečkamo v bližini gradu Borl. Takoj za mostom zavijemo desno, nato pa še enkrat desno proti strugi reke Drave. Skozi dravske loge vozimo vse do naselja Gajevci in naprej do Gorišnice.

Informacije o prevozu koles z vlakom/javnim prevozom: tukaj >>

16 comments on “27: Planinski dom na Boču – Gorišnica

  1. V petek 29.7. sem prevozil del 27 etape. Štartal sem v Poljčanah, se povzpel kakih 400 višinskih po lepi asfaltni cesti do doma na Boču. Naprej sem pot sledil po planinskih markacijah, ki vodijo do Rudijevega doma, a sem pred vrhom Plešivca .. tam nekje pri lovskem domu dvakrat zašel, spet našel pravo gozdno cesto, nato zelo strmo vlako,pa spet na cesto. Obe koči: na Boču in Rudijev dom sta lepo oskrbovani, žig je tam in prijazne oskrbnice. Odtisnil prva dva žiga v mojo knjižico 🙂
    Zaradi pomanjkanja časa sem se pri Rudijevem domu spustil v dolino po najbližji in najlepši varianti proti Majšperku in Ptuju. Tukaj je moja sled: https://connect.garmin.com/modern/activity/1282898142

    Božo Oman

  2. Včeraj prevozil to etapo.Pot je prevozna žigi na mestu.Kar eneparkrat zgrešil in popravljal (višinci +).Morda bi jo bilo še kje dodatno označiti.
    lp

  3. Prevozil traso Celje-Gorišnica v enem kosu (več kot 4000m višincev :-). Tako rekoč nobenih težav zaradi podrtega drevja, na dveh ali trem mestih je trebo na kratko okoli podrtih debel.

    Je pa ena velika težava na odseku, ki je opisan kot “nato pa jo mahnemo po dolini potoka Trivoda na Zgornje Gruškovje. Po vzponu do naselja nadaljujemo pot po pobočju Brezove gore do odcepa pri figi. Tu zavijemo desno navzdol in se spustimo v Veliko Varnico.” Težava je na koncu spusta v Veliko Varnico, kjer je je visoga ograja (vsaj 2,5 m) iz našpičene gradbene mreže, vrata pa zaklenjena.

    Če si peš, ni težav, kako pa spraviti kolo po 8 urah vožnje in več kot 3000 višincev ter pri mojih letih (66) čez smrtno nevarno ograjo, če si sam? Nisem imel volje, da bi razstavljal kolo. Navsezadnje mi je nekako uspelo, sem pa vesel, da nisem ostal nasajen na ograji.

  4. Ko se spustimo v ravnino, prečkamo Dravo, takoj zatem pa zavijemo z asfalta na kolovoz. Tam gre potem pot menda takoj nekje levo (tega nisem videl in še zdaj ne vem, kje naj bi zavil), zato sem se znašel na dvorišču, katerega lastnik “ima stalno probleme s temi kolesarji in bo naslednjemu razbil bicikel”. Pet minut sem se opravičeval, da sva se začela normalno pogovarjati. Ga pa čisto razumem. Nasvet: ker se ta pot itak vrne na asfalt, raje prevozite ta košček po asfaltu in pojdite desno šele na naslednji kolovoz. Ni vredno.

  5. Včeraj prevozil to etapo in na določeni odsekih je neprevozna in nevarna. Med križiščem “plešivec z” in “brzika s”, je samo za downhill kolesa in kateri si je umislil, da gre stkp po tem delu mu je samo za čestitat za genialnost (no, marsikje na stkp so odseki poti, ko se vprašaš po zdravju tistih, ki so jo trasirali) Ta del samo peš, bicikl pa na rame.
    Drugi nevaren odsek je v Veliki Varnici, od križišča pri figi do doline. Ta del je popolnoma zapuščen, zaraščen, cesta močno zdrta in je zato zelo nevarno! Treja cvetka te etape je pa od mostu Borl, križišče “borl z3” do križišča “v lesu s”. Ta del prav tako popolnoma zaraščen in sem se komaj prebil čez goščavo.
    Žalostno je tudi, da večji del poti sploh ni označen. Prve oznake za stkp šele v Bukovju, slaba 2km od Rudijevega doma proti Žetalam. Če si ne boste naložili gps sledi, boste izgubljeni.
    Edina pohvala gre delu poti, ki vodi po Cirkulanah, tam je pa pot označena v nulo.

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *