Besedilo v pripravi!
Besedilo v pripravi!
Besedilo v pripravi!
Bohinjsko jezero, štirje srčni možje, Julijske Alpe, slapovi, Bohinjski sir, Triglavska jezera … Je samo del tega kar nas povezuje z Bohinjsko kotlino. In prav skozi to kotlino med Soriško planino in Pokljuko nas vodi prva etapa gorenjskega dela STKP.
POMEMBNO OBVESTILO: Žig STKP (Bohinjska Bistrica) se nahaja v recepciji Kampa Danica. Recepcija izven sezone obratuje le med 9:00-10:00 ter 17:00 in 18:00 uro, med sezona pa od 8:00-21:00.
Etapa se začne na Petrovem Brdu na drugi strani Soriške planine. Od Koče na Petrovem Brdu nadaljujemo pot v smeri Sorice in takoj začnemo s prvim vzponom po cesti skozi gozd. Malo zatem se nam odpre krasen pogled na vasici Zgornja in Spodnja Sorica, ter s tem še zadnji pogledi na Škofjeloško hribovje v daljavi. Po glavni cesti se peljemo naprej do Brunarice na Soriški planini, kjer je naslednja kontrolna točka . Tu zaključimo prvi vzpon na tej etapi.
Sledi daljši spust v bohinjsko dolino po regionalni cesti. Previdnost seveda ne bo odveč, saj gre za prometno cesto. Po 2,5 km pot zavije ostro levo na makadamsko cesto v smeri Orožnove koče, zato je pri zavoju treba biti še dodatno previden. Tu se za kratek čas po makadamski gozdni cesti izognemo prometni asfaltirani cesti. Znova po skoraj 2,5 km zavijemo desno (naravnost gre pot proti Orožnovi koči in vrhu Bače) in nadaljujemo po makadamski cesti. Že kmalu zatem se nam na kratko odpre pogled proti Julijcem, proti mogočnemu Triglavu. Zapeljemo se mimo planine Strme in vozimo vse do asfaltirane ceste. Znova se previdno vključimo, saj gre za isto regionalno cesto, po kateri smo se višje že vozili. Zavijemo ostro levo in se spustimo v dolino mimo Nemškega rovta do Bohinjske Bistrice do tovarne LIP Bled. Nekaj metrov naprej, tik pred mostom zavijemo desno. Nato prečimo potok Belca in se zapeljemo skozi središče Bohinjske Bistrice vse do mosta preko potoka Bistrica. Takoj za mostom zavijemo desno in zapeljemo v Kamp Danica, kjer je v tamkajšnji recepciji kampa naša naslednja kontrolna točka.
Od tam naprej je v neposredni bližini speljana asfaltirana kolesarska steza po kateri čez most prečimo Savo Bohinjko in nas pripelje do druge prednostne kolesarske steze, kjer zavijemo levo. Po nekaj obratih gonilke se nam odpre prelepa panorama Bohinjske doline. Pot nas pelje mimo Broda in tik pred Savico se na razcepu držimo desne. Ves ta čas nas pot po urejeni kolesarski stezi vodi ob Savi Bohinjki. Pripeljemo se do še enega mostu (na potoku Mostnica), kjer se desno zavije proti Stari Fužini, naša etapa pa se nadaljuje čez most in levo po glavni cesti, kjer se zapeljemo do Bohinjskega jezera. S prihodom v Ribčev Laz se počasi bližamo naši naslednji kontrolni točki. Ko zapeljemo na kamniti most se nam odpre prelep panoramski pogled na Bohinjsko jezero na desni. Na levi strani pa je znamenita več kot 700 let stara cerkev sv. Janeza Krstnika. Na križišču zapeljemo levo in po nekaj deset metrih pridemo do kontrolne točke TIC Bohinj na desni (pri trgovskem centru).
Našo prvo etapo nadaljujemo nazaj po isti poti do jezera, čez kamniti most mimo cerkve proti Stari Fužini. Po nekaj sto metrih zavijemo desno z glavne ceste na most preko katerega ponovno prečimo potok Mostnica in takoj zavijemo levo na kolesarsko pot v smeri Stare Fužine. Krajši čas vozimo ob omenjenem potoku, nato prečimo še drugi potok (Ribnica), ter po nekaj deset metrih zavijemo levo proti centru vasi, čeprav imamo naravnost označeno modro kolesarsko tablo. Spustimo se do gostišča Mihovc, kjer zavijemo levo proti tamkajšnji znamenitosti – Planšarskemu muzeju. Od muzeja nas pot vodi skozi podhod naravnost do konca, kjer zavijemo desno. Po nekaj metrih na ovinku zapustimo cesto ter se priključimo na planinsko pot. Vozimo se skozi vas Studor. Na križišču pri majhni kapelici zavijemo levo in kmalu za tem smo že na gozdni makadamski cesti, ki se počazi vzpenja na Pokljuko. Od tu naprej se držimo glavne, tudi malo razgibane ceste, ki nas pripelje do Koče na Uskovnici. Tu se konča naša prva gorenjska etapa. Žig STKP na Uskovnici je v notranjosti koče pri vhodu.
Ponudba
Znamenitosti ob poti
Prireditve ob poti
Informacije o prevozu koles z vlakom/javnim prevozom: tukaj >>
Žal se z vlakom ne da pripeljati čisto na začetek etape. Lahko pa se pripeljemo do kraja Podbrdo, ki ni pretirano daleč in prekolesarimo približno 4,5 km (+330 višinskih metrov) do Koče na Petrovem Brdu. Druga možnost je, da se pripeljemo z vlakom na drugo stran Soriške planine v Bohinjsko Bistrico. Gre za železniško povezavo na relaciji med Novo Gorico in Jesenicami. Vozni red je na spletni strani http://www.slo-zeleznice.si/sl/potniki/vozni-redi
Na avtobus je možno vstopiti/izstopiti tako na Petrovem Brdu kot tudi v Bohinju. Vozni red je na http://www.ap-ljubljana.si/shop.php?sub=vozni_red2&page=VR2
* Podatki o dolžini, vzponu in spustu so zabeleženi med zemljevidom in grafom poti.
Trajanje: 5h
Kondicijska zahtevnost: Srednja.
Tehnična zahtevnost: Manj zahtevna. Srednje zahteven je del spusta s Slavnika do Skadanščine.
Prevoznost: Trasa je prevozna v kopnem delu leta. V mokrem in v suhem vremenu.
Podlaga: Makadam, asfalt, kolovoz, vlaka.
Markiranost trase: Delno.
Zadnji popravki: 16.08.2023
S spustom s Slavnika zapustimo tudi Kras in Čičarijo ter se preko Matarskega podolja, Brkinov, doline reke Reke (Ilirska Bistrica) in slikovite Volovje rebri vzpnemo globoko v osrčje snežniških gozdov. Blago mediteransko klimo in vplive vedno bolj oddaljenega primorja postopoma zamenjamo za nekoliko ostrejše podnebje Notranjske.
Glede na nadmorsko višino izhodišča (vrh Slavnika, 1028 m) nas seveda čaka lagoden začetek etape v prijetnem spustu preko severnih in vzhodnih pobočij Slavnika. Od Tumove koče se vrnemo navzdol po poti vzpona na razcep južno od koče, kjer se usmerimo na levi krak gozdne ceste. Ta nas popelje proti JV skozi gozd rahlo navzdol in v loku proti SZ do točke, kjer našo pot preseka planinska steza. Nadaljujemo po cesti še 100 m, nato pa desno na kolovozno pot, ki se zmerno strmo spušča po severnem pobočju Slavnika do gozdne ceste in po njej do vasi Skadanščina ter naprej v dno Matarskega podolja. Po kratkem asfaltnem odseku zavijemo desno (planinske markacije) na kolovoz do regionalne ceste v vasi Markovščina. Tu prečkamo glavno cesto Kozina-Starod, se v neposredni bližini jame Dimnice kmalu usmerimo desno, od tam pa sledi razgibano in slikovito prečenje gričevnatih Brkinov. Pot nadaljujemo vzdolž deloma asfaltnih odsekov skozi vasi Ritomeče in Brezovo Brdo, nato pa se vzpnemo na razgleden greben med Rjavčami, Gabrkom (cerkvica sv. Trojice) in Pregarjami , od koder lahko v daljavi že opazujemo pobočje Volovje rebri in Snežnika v ozadju. Žig kontrolne točke se nahaja nižje v Pregarjih, na koncu vasi, v skrinjici ob objektu Pregarje 90 (od skrinjice se vrnemo po isti poti skozi vas do križišča). A do cilja etape je še daleč, saj se iz Pregarij najprej spustimo v slikovito dolino Posrtvice ter naprej in še nižje v dolino reke Reke, ki jo prečkamo v Ilirski Bistrici (železniška postaja). Tukaj tudi dosežemo najnižjo točko etape (410 m) in pričnemo z dolgim, a slikovitim vzponom – najprej na Volovjo reber in sam vrh razgledne Velike Milanje (žig v skrinjici ob stebru na vrhu – zaradi okoljevarstvenih predpisov se na sam vrh Velike Milanje povzpnemo peš!), nato pa se “potopimo” v prostranost snežniških gozdov, skozi katere nas vodijo zavite in razgibane gozdne ceste (veliko križišč, ki zahtevajo pozorno orientacijo!). V globoki senci gozdov v pretežno blagem vzponu, ki pa ga prekinjajo tudi krajši spusti, dosežemo cilj etape pri Planinskem domu na Sviščakih (žig).
Kontrolne točke:
49 Tumova koča na Slavnik, Podgorje 72, 6216 Podgorje, v skrinjici pod teraso Tumove koče
50 Pregarje, Pregarje 90, 6243 Obrov, v skrinjici na zidu pred objektom Pregarje 90
51 Velika Milanja, vrh Velike Milanje, v skrinjici pritrjeni v tla ob stebru na vrhu Velike Milanje
52 Planinski dom na Sviščakih, Sviščaki 1, 6250 Ilirska Bistrica, v planinskem domu
Prenočišča:
Okrepčevalnice:
Trgovine:
Znamenitosti:
Kolesarski servisi:
Polnilnice za e-kolesa:
Informacije o prevozu koles z vlakom: tukaj >>
Železniške povezave na tem odseku žal niso najugodnejše. Približno na sredi etape nas pot vodi mimo železniške postaje Ilirska Bistrica, ki je primerna izhodiščna točka za kolesarski vzpon na Volovjo reber in Sviščake (Snežnik) v eni smeri, oziroma Pregarje, Markovščino, Slavnik v drugi smeri. Kot izhodišče za kolesarski vzpon na Slavnik ali bolj ravninski dostop do stika s traso STKP pri Markovščini, je možna tudi železniška postaja Hrpelje-Kozina. Začetna in končna točka etape sta sicer manj primerni za dostop z vlakom.
Podatki o dolžini, vzponu in spustu so zabeleženi med zemljevidom in grafom poti.
Trajanje: 4 h
Kondicijska zahtevnost: Manj zahtevna.
Tehnična zahtevnost: Nezahtevna.
Prevoznost: Trasa je prevozna v kopnem delu leta. V mokrem in v suhem vremenu.
Podlaga: Makadam, asfalt, kolovoz.
Markiranost trase: Delno.
Zadnji popravki: 04.07.2024
Če smo v prejšnji etapi še zrli prostrane razglede s Slavnika, Brkinov in Volovje rebri, bomo tokrat uživali v hladu prostranih notranjskih gozdov. S pobočji Snežnika bomo odkolesarili preko Mašuna do Loške doline, ter nato preko temena Racne gore do Loškega Potoka.
V prejšnji etapi smo v dolgotrajnem vzponu preko Volovje rebri dosegli najvišjo točko na Sviščakih, ki so tudi izhodišče za delno kolesarski, v zaključku pa peš vzpon na vrh Velikega Snežnika. V tokratni etapi bo naklon vožnje pretežno v smeri navzdol. Od Planinskega doma na Sviščakih se najprej usmerimo preko Grde drage do gozdne pristave Mašun (žig v Gostišču Mašun), kjer so, poleg gostišča, na ogled še ostanki Lovskega gradiča, Gozdna hiša ter gozdna učna pot. Od tam nadaljujemo po gozdni cesti najprej rahlo navzgor, nato pa ob Markovi dolini in dalje, vdolž številnih vijugastih gozdnih cest, v vedno hitrejšem spustu vse do prostrane Loške doline. V slednjo prikolesarimo na njenem južnem obrobju, točno pri znamenitem Gradu Snežnik (žig se nahaja nasproti od vhoda v grad, na lesenem mini kozolcu, po kamnitih stopnicah). Po prečkanju Malega Obrha in vožnji skozi vas Kozarišče, takoj za vasjo ulovimo kratek sistem travnatih kolovozov, ki nas mimo Pudoba in Viševka, deloma tudi po asfaltnih lokalnih cestah, pripeljejo do vzhodnih obronkov Loške doline in Vrhnike pri Ložu, kjer prečkamo Veliki Obrh. Tukaj se v vasici Markovec odcepimo desno, kjer se prične zaključni, najprej asfaltni, nato pa makadamski vzpon preko pobočij Racne gore. Na drugi strani, na že asfaltnem spustu na njenih vzhodnih pobočjih, vstopimo v občino Loški Potok ter se spustimo do istoimenske doline, kjer v naselju Hrib – Loški Potok zaključimo etapo (žig trenutno ni dostopen)
Kontrolne točke:
52 Planinski dom na Sviščakih, Sviščaki 1, 6250 Ilirska Bistrica, v planinskem domu
53 Mašun Mašun 1, 6253 Knežak, v Gostišču Mašun
54 Grad Snežnik, Kozarišče 67, 1386 Stari trg pri Ložu, nasproti glavnega vhoda v grad, na lesenem mini kozolcu
55 KTC Loški Potok (Hotel Hrib), Hrib 14, 1318 Loški Potok, na recepciji KTC Loški Potok (žig trenutno ni dostopen)
Prenočišča
Okrepčevalnice
Trgovine:
Znamenitosti:
Kolesarski servisi:
Ni podatka.
Polnilnice za e-kolesa:
Ni podatka.
Informacije o prevozu koles z vlakom: tukaj >>
Železniške povezave na tem odseku žal niso najugodnejše. Ilirska Bistrica je primerna kot ena izmed izhodiščnih točk za kolesarski vzpon na Volovjo reber in Sviščake (Snežnik). Začetna in končna točka etape sta sicer manj primerni za dostop z vlakom.
Košenjak je najvišji vrh Kobanskega in leži na meji z Avstrijo. Spada v območje vzhodnih Alp, ki se proti severu navezuje na široko gmoto Golice (v Avstriji). Svoje ime je dobil po nekdaj obsežnih traviščih, košenicah, na samem ovršju. Na območju Košenjaka gnezdita redki gozdni ptici, divji petelin in ruševec.
Etapa Dom na Košenjaku – Poštarski dom se začne na nadmorski višini 1160 m. Čudovito izhodišče nam ponuja krasen razgled na Dravsko, Mislinjsko dolino ter na oddaljena pogorja Pece in Uršlje gore, kjer je pod njenimi obronki cilj naše prve koroške etape.
Prvi del etape je enostaven, saj se iz omenjenih 1160 m.n.v spustimo, mimo razglednih travnikov (košenic – od koder tudi izvira ime Košenjak) vse do vasice Vič v dolino. Sledimo glavni cesti skozi vasico vse do glavne ceste, ki vodi od Dravograda proti mejnem prehodu Vič. Cesto prečkamo in zavijemo levo na kolesarsko stezo, po kateri se odpeljemo vse do Dravograda. Po prihodu v mesto sledimo oznakam za kolesarsko pot, ki nas popeljejo mimo centra mesta (saj je center mesta zaprt za kolesarski promet). Peljemo se mimo športnega stadiona ter pokopališča, nato pa se spustimo do reke Drave, kjer si lahko od blizu ogledamo jez na hidroelektrarni nato pa ob reki nadaljujemo pot in jo čez stari (obnovljeni) most prečkamo, desno.
Ko prečkamo reko Dravo zapeljemo mimo avtobusne postaje in se priključimo levo na glavno cesto Dravograd – Slovenj Gradec. Po cesti peljemo 500 m, nato pa zavijemo desno v smeri vasi Črneče, Libeliče. Po približno 1 km moramo paziti na odcep levo, kjer se prične prvi vzpon na naši turi. Iz asfaltne ceste zapeljemo na precej grobo in strmo makadamsko cesto in opravimo vzpon do planote nad Dravogradom kjer leži vasica Dobrova. Po ravnici se zapeljemo skozi mirno vasico in nadaljujemo vzpon mimo cerkvice sv. Križa pod 1018 m visokim Šteharskim vrhom. Makadamska, razgledna cesta se precej strmo vzpenja in nas vodi mimo posameznih koroških domačij vse dokler se ne obrnemo proti zahodu in se zazremo v, sedaj že bližnje, pogorje Uršlje gore.
Spust v dolino se prične pri turistični kmetiji Lipovnik, kjer se, še prej, lahko okrepčate s koroškimi kmečkimi dobrotami. Cesta po kateri se spustimo v dolino je nekoliko slabša, vendar še vedno dobro vozna. V vasi Dobrije prečkamo glavno cesto Dravograd – Ravne na Koroškem in takoj za mostom čez reko Mežo zavijemo desno ob železnici, kjer se po travnati cesti peljemo 1 km, nato pa zavijemo levo pod železniški most. Nadaljujemo mimo zaselka in zavijemo levo, kjer se prične drugi vzpon pod Gruberjev vrh. Po makedamski cesti se vzpenjamo kakšne 3 kilometre nato pa nadaljujemo mimo cerkve sv. Neže, ki jo lahko vidmo na svoji levi strani nekoliko pod cesto. Trasa nas vodi nad cerkvijo po čudovitih borovničevih gozdovih, kjer se lahko, če boste kolesarili ob pravem času (junij), ustavite in si privoščite pest ali dve teh okusnih sadežev.
Pri kapeli, ki je na naši desni strani zavijemo ostro desno in se rahlo vzpnemo mimo počitniških hiš ter se po gozdni poti pričnemo spuščati proti vznožju Uršlje gore. Prečkamo cesto Slovenj Gradec – Kotlje pri gostišču Duler, kjer se držimo rahlo levo in tako nato desno ponovno pričnemo, zadnji vzpon proti Poštarskemu domu. Makadamska cesta se ponovno precej vzpenja in vodi mimo velikih, posameznih koroških kmetij, po razglednih travnikih, pogled pa imamo tokrat obrnjen proti Pohorju na vzhodu in Košenjku na severu (kjer smo našo etapo pričeli), ki je že kar lepo oddaljen.
V zaselku Sele se peljemo mimo turistične kmetije Samec, kjer si lahko ogeldate lepo ohranjeno kaščo, nato pa zavijemo desno mimo kmetije Gostenčnik. V tem delu se kolesarji priključijo na asfaltirano cesto, ki do sedaj že malo utrujenim nogam, daje malo utrjene podlage. Vzpnemo se do kmetije Šuler, kjer zavijemo levo in opravimo še zadnji, strm a ne predolg vzpon do Poštarskega doma, ki nas gostoljubno pričaka na 800 m. n. v.
Ponudba
Znamenitosti ob poti
Prireditve ob poti
Informacije o prevozu koles z vlakom/javnim prevozom: tukaj >>
Železniške povezave na tem odseku žal niso najugodnejše. Po prvem spustu, iz Košenjaka, nas pot vodi mimo železniške postaje Dravograd, ki je primerna izhodiščna točka za kolesarski vzpon na Košenjak. Iz Dravograda lahko kolesarite tudi v smeri Avstrije po Dravski kolesarski poti. Vozne rede vlakov preverite na spletni strani Slovenskih železnic.
Začetna (dom na Košenjaku) in končna točka (Poštarski dom) etape nista primerni za dostop z vlakom.
Poštarski dom leži na višini 805 m. Ponuja čudovit jutranji pogled na Mežiško dolino z avstrijskimi Koralpami v ozadju, nekoliko pred njimi pa se nam v slovo nasmiha Košenjak.
Ponudba
Znamenitosti ob poti
Prireditve ob poti
Informacije o prevozu koles z vlakom/javnim prevozom
Z avtobusom:
Z avtomobilom:
Stanje poti
3. 4. 2016; stanje poti brez posebnosti.
Koča na Naravskih ledinah leži pod Uršljo goro na nadmorski višini 1072 m. Obdana z idiličnim uršljegorskim gozdom je idealno izhodišče za kolesarjenje po jutranjem zajtrku in kavi.
Začetek etape je enostaven, saj se od koče nekaj časa peljemo po ravni makadamski cesti. Po približno 1 km moramo paziti na odcep levo na stransko cesto, kjer se prične blagi spust po precej peščeni cesti. V tem delu je trasa atraktivna, saj je nabrežina ceste sestavljena iz peščenih plasti ob cesti pa rastejo macesni, ki dajo temu delu trase spomladi in jeseni poseben čar.
Zgodaj spomladi je ta del trase, ki vodi po peščeni cesti precej načet. Zaradi velike količine vode, ki teče po njej, se v cesti naredijo tudi do 50 cm globoke vrzeli, zaradi tega je na tem delu potrebna posebna pazljivost, da ne pride do padca.
Trasa poteka v tem delu po makadamski cesti, ki se ves čas rahlo spušča in vzpenja, vse do Obretanovega, kjer se desno pod domom priključi na planinsko pot. Ta del trase je tehnično nekoliko bolj zahteven, predvsem ko pot preči “plaz” je za manj vešče kolesarje priporočljivo, da sestopijo s kolesa. Za Obertanovim poteka pot po robu gozdnega rezervata Pogorevc, na tem kratkem odseku ni dovoljena vožnja, potrebno je iti peš ob kolesu.
Trasa se nato strmo spusti in se priključi na gozdno cesto, ki nas vodi prečno po pogorju Uršlje gore in se kmalu začne spuščati. Vodi nas mimo mogočnih kmetij in ponuja lepe razglede na bližnjo Peco, kjer je pod njenih vrhom, sedaj še v daljavi, naš cilj.
Spust po makadamski cesti se konča v mestecu Mežica, trasa pa nas popelje skozi glavni trg do Turističnega rudnika in muzeja, kjer je kontrolna točka. Informacije glede obiska muzeja si lahko ogledate na njihovi spletni strani. Največja atrakcija za gorsko kolesarske navdušence je možnost ogleda muzeja z gorskimi kolesi oz. možnost, da del STKP prevozimo skozi rudnik. Vse informacije glede možnosti ogleda in vožnje s kolesom skozi rudnik najdete na njihovi spletni strani.
Bodisi, da se odločimo in si organiziramo kolesarjenje skozi rudnik ali pa našo pot nadaljujemo iz Mežice po cesti, nas čaka vzpon do Koče na Pikovem.
Koča na Pikovem vam ponuja vse kar potrebujete, da se okrepčate in odpočijete. Krasen, tih ambient pod goro, kjer že dolga leta mirno spi Kralj Matjaž.
Vzpon proti Domu na Peci se prične z vzponom po ozki makadamski cesti proti kmetiji Pik, nato pa sledi steza proti severu do makadamske ceste kjer se prične dolg vzpon proti Domu na Peci. Pot vas vodi po gozdovih Pece, preko križišča imenovanega Vrh šteng, posebej zanimiv pa je del skozi skalnato/peščeni podor, kjer se vam za trenutek zazdi, da ste na drugem planetu. Na tem delu poti morate kolesariti previdno, saj je cesta ozka in predvsem ob vikendih precej prometna.
Vzpon do avtomobilskega obračališča Jakobovo je zmerno strm, od obračališča proti Domu na Peci pa se makadamska cesta spremeni v gozdno vlako, ki je zaradi ostrih vremenskih vplivov precej razjedena. Kolesarjenje je v tem delu zahtevno. Pot je strma, peščena in na nekaterih delih razjedena od vode in snega. Od parkirišča po nekaj 100 metrih zavijete desno in nadaljujete po vlaki, ki je tudi planinska pot, v tem delu je potrebno biti pazljiv in vljuden do pohodnikov, ki imajo pred kolesarji prednost. Planinska pot se nato nadaljuje naravnost, mi pa zavijemo strmo levo po vlaki in nadaljujemo pot skozi redek gozd. Tej poti sledimo čez travnik, kjer se ponovno priključimo na ozko vlako, ki je prav tako planinska pot. Na koncu travnika si lahko na desni strani ogledate “gigantsko” smreko (označena peš pot cca 5 minut).
Dom na Peci je kolesarjem prijazna koča, kjer vam bodo ponudili vso oskrbo. Dobro hrano, kopalnico in prenočišče. Poskrbljeno bo tudi za vaša kolesa, saj imajo kolesarnico in omarico z orodjem za osnovni servis kolesa.
Od Doma na Peci priporočamo tudi ogled zapuščenega rudniškega jaška, kjer je lepo urejena votlina, v njej “spi” Kralj Matjaž. 15 minutni izlet je vsekakor vreden truda, ki ga boste vložili.
Ponudba
Znamenitosti ob poti
Prireditve ob poti
Informacije o prevozu koles z vlakom/javnim prevozom:
Z avtomobilom:
Stanje poti
Etapa je bila nazadnje pregledana 3. 4. 2016, stanje poti brez posebnosti.
KML datoteka