38: Dom na Smrekovcu – Dom na Menini planini

Gre za eno bolj razgibanih etap v Savinjskih koncih. Po dolgem spustu sledi dolg vzpon. Začnemo v Smrekovškem pogorju in se po gozdnih cestah počasi premikamo na vzhodno obrobje Kamniško Savinjskih Alp. Prečenje planote Golte zaključimo pri Mozirskem domu . Od tam se spustimo v dolino in čez Savinjo na drugo stran, kjer se iz Bočne začnemo vzpenjat po lepih gozdnih cestah proti Menini planini.

Dom na Smrekovcu (1377 m n.v.)

Od Doma na Smrekovcu, kjer se nahaja informativna STKP tabla in ob cesti tudi usmerjevalna turno kolesarska tabla, se še naužijemo razgledov nad dolino Šoštanja  in pričnemo prečenje proti 7,3 km oddaljeni Mozirski koči na Golteh.

Pogled proti Goletem od Doma na Smrekovcu

Na križiščih nas najprej rdeče kolesarske table s STKP logotipom usmerijo desno proti Goltem. Šoštanju. Na naslednjem, kjer se z desne priključi predhodna etapa, pa nas usmerjevalne modre table usmerijo levo proti Mozirski koči.

Križišče kjer se stika ta etapa s predhodno gremo po levi cesti

Po treh kilometrih od Doma pri Smrekovcu bodi pozoren na križišču več poti, da zaviješ desno, namreč usmerjevalne table se nahajajo nekoliko desno od križišča in jih opaziš po zavoju. Od tam je do Mozirske koče še 4,2 km.

 Usmerjevalne table skrite za ovinkom, do Mozirske koče še 4,2 km

Po kratkem spustu prideš do širše makadamske ceste, kjer te modri kažipoti usmerijo levo po njej navzgor. Po njej nadaljujemo do smučišč na Golteh. Tam odvijemo s te širše makadamske ceste zavijemo levo, kot nas usmeri modri smerokaz.

Travniki, ki se pozimi spremenijo v smučarske proge

Vzpenjamo se po nekoliko slabši makadamski cesti levo ob smučišču. Višje cesta preide v vedno slabši kolovoz ob travniku. Poleti so tu pašniki. Na vrhu pri usmerjevalni tabli gremo čez pastirske ograje.

Čez pastirske ograje

Od tu je do Mozirske koče še 1,3 km vožnje najprej čez pašnike, potem pa po gozdnem  kolovozu. Na križiščih nas usmerjajo kažipoti in markacije.

Čez pašnike

Zadnjih 500 metrov do koče se spustimo najprej po strmem gruščnatem kolovozu do kraja kjer se asfaltna cesta, ki pripelje na Golte z Mozirij, konča. Po njej se bomo tudi mi začeli spuščati po obisku 300 metrov oddaljene Mozirske koče.

Spust proti Mozirski koči

Zavijemo levo in se po makadamski cesti spustimo do koče.

Še zadnjih 300 metrov do Mozirske koče

Golte so visoko kraška planota in od leta 1987 zavarovane kot krajinski park. Imenujejo jih tudi Mozirske planine. Iz Mozirij vozi na planoto gondolska žičnica (NIHALKA IN PLANOTA – Golte).

Mozirska koča na Golteh (1356 m n.v.)

Mozirska koča na Golteh (1356 m n.v.) se nahaja  jugozahodno od Boskovca, ki je najvišji vrh planote Golte. Koča je leta 2021 pogorela do tal, leta 2023 poleti pa je bila odprta nova koča (Nova Mozirska koča v lesu in kamnu ohranja lokalno alpsko arhitekturo). Na koči je tudi informativna tabla in planinski žig. Razgledamo se lahko proti Menini planini, za Čemšeniško planino pa v daljavi ugledamo tudi Kum. V bližini koče se nahaja tudi gorska kapelica in alpski vrt.

Po okrepčilu se vrnemo 300 metrov nazaj do križišča in asfaltne ceste. Tam nas modre usmerjevalne table napotijo po asfaltu dol. Do Šentjanža je 11.4 km. Vendar asfaltni spust traja manj kot  kilometer. Že na prvem ovinku vidimo levo usmerjevalne table, ki nas usmerijo v desno na makadam. Mimo Tinčekovega korita (izvir Trnave) gremo sto metrov do nasljednjh usmerjevalnih tabel, kjer z makadama zavijemo desno na planinsko pot, ki je samo v začetnem delu bolj potka, kasneje pa se razširi v kolovoz.

Odcep na planinsko pot
Sprva po kolovozu

Kmalu nas strm kolovoz pripelje do lepšega makadama, kjer nas modri smerokaz usmeri v desno. Lep makadamski spust, kaseneje preide v asfaltnega in kar traja in traja.

Potem po lepem makadamu
In v zadnjem delu spusta po asfaltu

Nekje po dobrih 9 km od Mozirske koče pazimo na spustu, da v vasi Poljane pri odcepu označenem z rdečimi kolesarskimi tablami in STKP logotipom, zavijemo desno spet na makadam proti 2,7 km oddaljenem Šentjanžu.

Križišče v vasi Poljane, ki ga če si prehiter, lahko zgrešiš

Do doline sledimo kažipotom. Po Šentjanžu sledimo oznakam v smeri Homca, kjer prečkamo tudi reko Savinjo. V bližnjih vaseh ob Savinji se nahaja tudi kamp (približno 1 km s poti), hostel in ostale nastanitve, gostilne, itd. V cca 5 km oddaljenih Nazarjih se nahaja tudi več trgovin, bankomat, lekarna, bencinski servis,…

Čez Savinjo v vasi Homec

Na drugi strani mostu sledimo rdečim kolesarskim tablam in modemu kažipotu proti 4 km oddaljeni Bočni. Pol kilometra naprej pridemo do kontrolne točke pri Okrepčevalnici Rop, kjer se nahaja na drogu ob cesti tudi planinski žig in modre usmerjevalne table. Od tam je do Doma na Menini planini še 18.6 km.

Kontrolni žig pri Okrepčevalnici Rop

Nadaljujemo proti vasi Otok in čez Dreto proti Bočni. Vseskozi sledimo markacijah in modrim smerokazom.

Proti Bočni

V vasi gremo kratek del po cesti proti Gornjemu gradu. Kmalu pa nas smerokaz usmeri levo proti Menini.

Odcep proti Menini

Začnemo 15 km vzpon na Menino planino. Prva dva kilometra sta še asfaltna, potem pa do vrha po lepi makadamski cesti  v glavem po gozdu. Občasno se odpre pogled na hribe za nami. Nekje na 800 m  n.v. se lahko odžejamo ob studenčku. Sledimo modrim kažipotom na križiščih. Nekje na 1141 m n.v. in dobrih 10 km za Bočno nas modra usmerjevalna tabla usmeri levo proti Domu na Menini planini.

Vse puščiče vodijo v levo (na 1141 m n.v.)

Tudi naprej sledimo modrim kažipotom. Pot je vseskozi dobro označena.

Višje se gozd umakne travnikom.

Na vrhu se gozd umakne travnikom in pašnikom. Menina planina je ena najobsežnejših planot Kamniško Savinjskih Alp. Pravijo ji tudi “tiha soseda” Velike Planine in ima precej izravnano višino med 1200 in 1450 mnm.

Vršni del Menine planine

Najvišji vrh planote je Vivodnik (1.508 mnm) kjer je tudi razgledni stolp in se nahaja 15 min hoda od Doma na Menini planini (1453 mnm). Dom se nahaja ob večjem travniku, s katerega se nam odpre lep razgled na najvišje vrhove Kamniško Savinjskih Alp. Na drugi strani travnika, pa se nahaja manjša kapela, ki je posvečena Mariji Snežni.

Dom na Menini planini (1453 m n.v.)

Dom je v poletni sezoni odprt vse dni, drugače pa za vikende. Ponujajo prenočišča in dobro hrano. Vsaj za gobovo juho, žgance in vampe lahko trdimo, da so odlični.

Odlična hrana

Pri ograji se nahaja tudi informativna tabla in planinski žig. STKP žig pa se nahaja pred vhodom v Dom desno v železni skrinjici.

Informativna STKP tabla na Menini planini

Skupna dolžina/Total distance: 41 km
Najvišja nadmorska višina/Max elevation: 1.481 m
Najnižja nadmorska višina/Min elevation: 369 m
Skupno vzpona/Total climbing: 1.372 m n.v.

Težavnost

srednje težka tura, 30 % asfaltirano, 70 % makedam, voznost: 100 %

Nastanitve:

Mozirska koča na Golteh – Planinsko društvo Mozirje

Kamp Menina | kampiranje in počitnice v Sloveniji

Domov | Apartmajska hiša Skok – Logarska dolina

Dom na Menini planini – Planinsko društvo Gornji Grad

Zanimivosti

Smrekovec in Dom na Smrekovcu | Kuhinja, razgled in prenočišča

Planota Golte Golte – Wikipedija, prosta enciklopedija

Razgledi po Savinjski dolini Savinja – Wikipedija, prosta enciklopedija

Menina planina – Wikipedija, prosta enciklopedija

Informacije o prevozu koles z vlakom/javnim prevozom – avtobusni prevozi v poletnem času s brezplačno možnostjo prevoza koles – povezava med Celjem in Logarsko dolino Domov – SAVINJSKA BUS , redni vozni red Nomago vozni_red.pdf

37: Koča na Loki pod Raduho – Dom na Smrekovcu

Etapa med Kočo na Loki pod Raduho in Domom na Smrekovcu nas bo večinoma vodila po makadamskih poteh nad tisoč metri n.v. Smrekovi gozdovi se bodo občasno umikali gozdnim jasam in pašnikom. Verjetno se to pogorje ravno zaradi teh gozdov imenuje Smrekovško pogorje. Kljub temu, da na poti ne bo nekih daljših spustov in vzponov, bo do končne točke naneslo približno 31 km in 900 višinskih metrov vzpenjanja. Etapa je v celoti makadamska in z gotovostjo ena najlepših.

Jutro pri Koči na Loki pod Raduho

Od Koče na Loki (1530 m n.v.) se strmo spustimo slabih 700 metrov  nazaj do parkirišča in križišča, kjer nas modre usmerjevalne table usmerijo ostro levo proti Koči na Travniku in Domu na Smrekovcu.

Spust od Koče na Loki

Po čudovitem, z razgledi bogatim, prečenjem pod obronki Raduhe in po rahlem spuščanju pridemo na nadmorski višini 1241 m do križišča, kjer nas modre usmerjevalne table usmerijo v levo in začnemo s 6,5 km prečenjem in vzpenjanjem po gozdu do travnikov in pašnikov pod Kočo na Travniku, kjer je naša naslednja kontrolna točka.

Čez pašnike
Lepe ceste in prečenje pod Raduho
Zavijemo levo proti Koči na Travniku

Lepe makadamske ceste prečijo Smrekovško pogorje, katerega najvišji vrhovi pogorja so Veliki Travnik, imenovan tudi Turnovka (1637 m), Komen oz. Kamen (1684 m), Krnes (1613 m) in Smrekovec (1577 m), po katerem je celotno pogorje tudi poimenovano. Gorovje je nastalo pred 30 milijoni let s podmorskimi izlivi andezitne lave. Zato na poti še vedno zapazimo temne kamenine kot andezit in tuf. Zaradi vulkanske podlage je tu drugačna prst in posebna kisla tla, polna šotja in borovnic.

Prečenje

Na križiščih makadamskih poti poiščemo modre kažipote in markacije, ki nas vseskozi usmerjajo.

Mestoma postane zahtevnejše, zadaj Raduha

Zadnji del do koče je mestoma strm, spran od dežja in mestoma težko vozljiv.

Borovničevje na poti proti Planini Mali Travnik

Na višini 1500 m pridemo do Planine Mali Travnik, v smeri našega prihoda se v ozadju lepo vidijo pobočja Raduhe. Na planini se v poletnem času pase živina. Na stanu zagledamo usmerjevalne table. Do Koče na Travniku nas usmerijo levo. Pred nami je še slab kilometer lepega vzpenjanja čez travnike in borovničevje do Koče.

Planina Mali Travnik, usmerjevalne table na stanu, pred nami Veliki Travnik

Tristo metov pred kočo pridemo do križišča z modrimi in rdečimi pohodniškimi usmerjevalnimi tablami. Tu se bomo na povratku s Koče na Travniku obrnili proti Domu na Smrekovcu. Mi pa nadaljujemo naravnost čez travnike vse do Koče na Travniku.

Koča na Travniku

Koča na Travniku (1548 m n.v.) je v skrbništvu lokalnega Planinskega društva Ljubno ob Savinji in v poletnem času odprta ob sobotah, nedeljah in praznikih in takrat se da v njej tudi okrepčati in ob predhodni najavi tudi prespati. Stoji na robu prostrane planine pod Velikim Travnikom, kjer se nahaja lesen razgledni stolp s pogledom na celotno Smrekovško pogorje. Na Koči se nahaja informativna tabla STKP in Slovenske planinske poti. Osvežimo se lahko s tekočo vodo v bližnjem koritu.

Povratek nazaj do križišča, levo staja na Planini Mali Travnik, desno Raduha

Spustimo se nazaj do križišča na 1516 m n.v., tam pa zavijemo levo in nadaljujemo proti 18,2 km oddaljenemu Domu na Smrekovcu.

Usmerjevalne table na križišču na 1516 m n.v.

Prvih dvesto višinskih metrov spusta pot poteka po strmem kolovozu. Na odcepu na 1340 m n.v. nas modri smerokazi usmerijo levo na lepšo makadamsko cesto.

Križišče na 1340 m n.v., kjer s strmega kolovoza pridemo na lepšo makedamsko cesto proti Domu na Smrekovcu

Po manjšem prečnem vzponu sledi lep spust po cesti do najnižje točke te etape. Na odcepih nas usmerjajo modri smerokazi. Na 1122 m n.v. (Telečje peči) nas modra usmerjevalna tabla umeri ostro levo mimo rampe na gozdno cesto, zaprto za promet (za kolesarje dovoljeno)  do 12 km oddaljenega Doma na Smrekovcu.

Na Telečjih pečeh zavijemo ostro levo

Sledi bolj valovit teren z več krajšimi in daljšimi vzponi skozi gozdove, pašnike in odprte dele.

Vode je na tem delu dovolj, pot pa izredno lepa
Smrekovški gozdovi

Sledimo turno kolesarskim markacijam, na križiščih pa se držimo modrih kažipotov. 

V križišču zavijemo ostro levo
V smeri Smrekovca

Na Atelskem sedlu 1317 m n.v. zavijemo levo do križišča z modrimi in rdečimi kolesarskimi usmerjevalnimi tablami. Tu se odcepi pot proti Goltem, mi pa nadaljujemo naravnost v smeri 1,4 km oddaljenega Doma na Smrekovcu.

Križišče za Atelskim sedlom 1,4 km pred Domom na Smrekovcu

Od odcepa je potrebno paziti, da čez približno 500 metrov zavijemo levo, kjer nas čaka še približno 70 v.m. vzpona  do Doma. Ta del je slabše označen in terja pazljivost.

Iz gozda kmalu pridemo na travnike na južnem pobočju Smrekovca in na robu planine Roma zagledamo 2023 obnovljeno kočo.

Planina Roma in Dom na Smrekovcu

Od koče se lepo vidi Šaleška dolina, za lepši razgled pa se je potrebno povzpeti na vrh Smrekovca slabe pol ure hoje stran. Na novi fasadi se nahaja tudi informativna tabla in planinski žig.

Dom na Smrekovcu (1377 m n.v.) je poleti stalno odprt, pozimi pa ob vikendih in za praznike. Tudi tu vam postrežejo odličen borovničev zavitek, znani pa so tudi po t.i. “smrekovškem piskru”, kot imenujejo  njihov na svojevrsten način pripravljen ričet.

Za električna kolesa se nahaja pred domom polnilnica.

Pogled proti Saleški dolini

Pogorje Smrekovca je tudi območje Natura 2000. Poleg pomembnosti zaradi vodnih virov, se na tem področju nahaja tudi svojevrstna flora in favna. Tu domujejo tudi ogrožene vrste ptic kot so mali skovik, ruševec, divji petelin, koconogi čuk in gozdni jereb.

Tehnični podatki

Skupna dolžina/Total distance: 31 km
Najvišja nadmorska višina/Max elevation: 1.549 m
Najnižja nadmorska višina/Min elevation: 1.104 m
Skupno vzpona/Total climbing: 900 m n.v.

Težavnost: srednje težka tura, 100 % makedam, voznost: 99 %

Nastanitve:

Koča na Loki pod Raduho Planinska zveza Slovenije – Koča na Loki pod Raduho

Koča na Travniku Planinska zveza Slovenije – Koča na Travniku

Dom na Smrekovcu Dom na Smrekovcu – Uživajte v naravi in razgledu

Več nastanitev se nahaja precej s poti v dolini v Ljubnem ob Savinji Nastanitve – Občina Ljubno

Zanimivosti

Informacije o prevozu koles z vlakom/javnim prevozom – za dostop do javnega prevoza se je potrebno spustiti v dolino:

– npr. v Ljubno ob Savinji, avtobusni prevozi v poletnem času s brezplačno možnostjo prevoza koles – povezava med Celjem in Logarsko dolino Domov – SAVINJSKA BUS , redni vozni red Nomago vozni_red.pdf

– npr. v Dolino Bistre in naprej do Črne na Koroškem do koder vozi večkrat dnevno avtobus proti Celju in Ljubljani Vozni red avtobusov – medkrajevni prevozi

– proti Belim Vodam in naprej do ž.p. Šoštanj Delovni časi prodajnih mest (PIC in IFC) – Slovenske železnice – Potniški promet

 

04: Koča na Petrovem Brdu – Planinska koča na Uskovnici Koča na Petrovem Brdu - Brunarica na Soriški planini - Bohinjska Bistrica - Bohinjsko jezero - Planinska koča na Uskovnici

Koča na Petrovem brdu

Bohinjsko jezero, štirje srčni možje, Julijske Alpe, slapovi, Bohinjski sir, Triglavska jezera … Je samo del tega kar nas povezuje z Bohinjsko kotlino. In prav skozi to kotlino med Soriško planino in Pokljuko nas vodi prva etapa gorenjskega dela STKP.

POMEMBNO OBVESTILO: Žig STKP (Bohinjska Bistrica) se nahaja v recepciji Kampa Danica. Recepcija izven sezone obratuje le med 9:00-10:00 ter 17:00 in 18:00 uro, med sezona pa od 8:00-21:00.

Etapa se začne na Petrovem Brdu na drugi strani Soriške planine. Od Koče na Petrovem Brdu nadaljujemo pot v smeri Sorice in takoj začnemo s prvim vzponom po cesti skozi gozd. Malo zatem se nam odpre krasen pogled na vasici Zgornja in Spodnja Sorica, ter s tem še zadnji pogledi na Škofjeloško hribovje v daljavi. Po glavni cesti se peljemo naprej do Brunarice na Soriški planini, kjer je naslednja kontrolna točka . Tu zaključimo prvi vzpon na tej etapi.
Sledi daljši spust v bohinjsko dolino po regionalni cesti. Previdnost seveda ne bo odveč, saj gre za prometno cesto. Po 2,5 km pot zavije ostro levo na makadamsko cesto v smeri Orožnove koče, zato je pri zavoju treba biti še dodatno previden. Tu se za kratek čas po makadamski gozdni cesti izognemo prometni asfaltirani cesti. 
Znova po skoraj 2,5 km zavijemo desno (naravnost gre pot proti Orožnovi koči in vrhu Bače) in nadaljujemo po makadamski cesti. Že kmalu zatem se nam na kratko odpre pogled proti Julijcem, proti mogočnemu Triglavu. Zapeljemo se mimo planine Strme in vozimo vse do asfaltirane ceste. Znova se previdno vključimo, saj gre za isto regionalno cesto, po kateri smo se višje že vozili. Zavijemo ostro levo in se spustimo v dolino mimo Nemškega rovta do Bohinjske Bistrice do tovarne LIP Bled. Nekaj metrov naprej, tik pred mostom zavijemo desno. Nato prečimo potok Belca in se zapeljemo skozi središče Bohinjske Bistrice vse do mosta preko potoka Bistrica. Takoj za mostom zavijemo desno in zapeljemo v Kamp Danica, kjer je v tamkajšnji recepciji kampa naša naslednja kontrolna točka.

Od tam naprej je v neposredni bližini speljana asfaltirana kolesarska steza po kateri čez most prečimo Savo Bohinjko in nas pripelje do druge prednostne kolesarske steze, kjer zavijemo levo. Po nekaj obratih gonilke se nam odpre prelepa panorama Bohinjske doline. Pot nas pelje mimo Broda in tik pred Savico se na razcepu držimo desne. Ves ta čas nas pot po urejeni kolesarski stezi vodi ob Savi Bohinjki. Pripeljemo se do še enega mostu (na potoku Mostnica), kjer se desno zavije proti Stari Fužini, naša etapa pa se nadaljuje čez most in levo po glavni cesti, kjer se zapeljemo do Bohinjskega jezera. S prihodom v Ribčev Laz se počasi bližamo naši naslednji kontrolni točki. Ko zapeljemo na kamniti most se nam odpre prelep panoramski pogled na Bohinjsko jezero na desni. Na levi strani pa je znamenita več kot 700 let stara cerkev sv. Janeza Krstnika. Na križišču zapeljemo levo in po nekaj deset metrih pridemo do kontrolne točke TIC Bohinj na desni (pri trgovskem centru).

Našo prvo etapo nadaljujemo nazaj po isti poti do jezera, čez kamniti most mimo cerkve proti Stari Fužini. Po nekaj sto metrih zavijemo desno z glavne ceste na most preko katerega ponovno prečimo potok Mostnica in takoj zavijemo levo na kolesarsko pot v smeri Stare Fužine. Krajši čas vozimo ob omenjenem potoku, nato prečimo še drugi potok (Ribnica), ter po nekaj deset metrih zavijemo levo proti centru vasi, čeprav imamo naravnost označeno modro kolesarsko tablo. Spustimo se do gostišča Mihovc, kjer zavijemo levo proti tamkajšnji znamenitosti – Planšarskemu muzeju. Od muzeja nas pot vodi skozi podhod naravnost do konca, kjer zavijemo desno. Po nekaj metrih na ovinku zapustimo cesto ter se priključimo na planinsko pot. Vozimo se skozi vas Studor. Na križišču pri majhni kapelici zavijemo levo in kmalu za tem smo že na gozdni makadamski cesti, ki se počazi vzpenja na Pokljuko. Od tu naprej se držimo glavne, tudi malo razgibane ceste, ki nas pripelje do Koče na Uskovnici. Tu se konča naša prva gorenjska etapa. Žig STKP na Uskovnici je v notranjosti koče pri vhodu.

Ponudba

Znamenitosti ob poti

Prireditve ob poti

Informacije o prevozu koles z vlakom/javnim prevozom: tukaj >>

Žal se z vlakom ne da pripeljati čisto na začetek etape. Lahko pa se pripeljemo do kraja Podbrdo, ki ni pretirano daleč in prekolesarimo približno 4,5 km (+330 višinskih metrov) do Koče na Petrovem Brdu. Druga možnost je, da se pripeljemo z vlakom na drugo stran Soriške planine v Bohinjsko Bistrico. Gre za železniško povezavo na relaciji med Novo Gorico in Jesenicami. Vozni red je na spletni strani http://www.slo-zeleznice.si/sl/potniki/vozni-redi

Na avtobus je možno vstopiti/izstopiti tako na Petrovem Brdu kot tudi v Bohinju. Vozni red je na http://www.ap-ljubljana.si/shop.php?sub=vozni_red2&page=VR2

18: Tumova koča na Slavniku – Planinski dom na Sviščakih

Vrh Slavnika (1028 m)

* Podatki o dolžini, vzponu in spustu so zabeleženi med zemljevidom in grafom poti.

Trajanje: 5h

Kondicijska zahtevnost: Srednja.

Tehnična zahtevnost: Manj zahtevna. Srednje zahteven je del spusta s Slavnika do Skadanščine.

Prevoznost: Trasa je prevozna v kopnem delu leta. V mokrem in v suhem vremenu.

Podlaga: Makadam, asfalt, kolovoz, vlaka.

Markiranost trase: Delno.

Zadnji popravki: 16.08.2023

S spustom s Slavnika zapustimo tudi Kras in Čičarijo ter se preko Matarskega podolja, Brkinov, doline reke Reke (Ilirska Bistrica) in slikovite Volovje rebri vzpnemo globoko v osrčje snežniških gozdov. Blago mediteransko klimo in vplive vedno bolj oddaljenega primorja postopoma zamenjamo za nekoliko ostrejše podnebje Notranjske.

Glede na nadmorsko višino izhodišča (vrh Slavnika, 1028 m) nas seveda čaka lagoden začetek etape v prijetnem spustu preko severnih in vzhodnih pobočij Slavnika. Od Tumove koče se vrnemo navzdol po poti vzpona na razcep južno od koče, kjer se usmerimo na levi krak gozdne ceste. Ta nas popelje proti JV skozi gozd rahlo navzdol in v loku proti SZ do točke, kjer našo pot preseka planinska steza. Nadaljujemo po cesti še 100 m, nato pa desno na kolovozno pot, ki se zmerno strmo spušča po severnem pobočju Slavnika do gozdne ceste in po njej do vasi Skadanščina ter naprej v dno Matarskega podolja. Po kratkem asfaltnem odseku zavijemo desno (planinske markacije) na kolovoz do regionalne ceste v vasi Markovščina. Tu prečkamo glavno cesto Kozina-Starod, se v neposredni bližini jame Dimnice kmalu usmerimo desno, od tam pa sledi razgibano in slikovito prečenje gričevnatih Brkinov. Pot nadaljujemo vzdolž deloma asfaltnih odsekov skozi vasi Ritomeče in Brezovo Brdo, nato pa se vzpnemo na razgleden greben med Rjavčami, Gabrkom (cerkvica sv. Trojice) in Pregarjami , od koder lahko v daljavi že opazujemo pobočje Volovje rebri in Snežnika v ozadju. Žig kontrolne točke se nahaja nižje v Pregarjih, na koncu vasi, v skrinjici ob objektu Pregarje 90 (od skrinjice se vrnemo po isti poti skozi vas do križišča). A do cilja etape je še daleč, saj se iz Pregarij najprej spustimo v slikovito dolino Posrtvice ter naprej in še nižje v dolino reke Reke, ki jo prečkamo v Ilirski Bistrici (železniška postaja). Tukaj tudi dosežemo najnižjo točko etape (410 m) in pričnemo z dolgim, a slikovitim vzponom – najprej na Volovjo reber in sam vrh razgledne Velike Milanje (žig v skrinjici ob stebru na vrhu – zaradi okoljevarstvenih predpisov se na sam vrh Velike Milanje povzpnemo peš!), nato pa se “potopimo” v prostranost snežniških gozdov, skozi katere nas vodijo zavite in razgibane gozdne ceste (veliko križišč, ki zahtevajo pozorno orientacijo!). V globoki senci gozdov v pretežno blagem vzponu, ki pa ga prekinjajo tudi krajši spusti, dosežemo cilj etape pri Planinskem domu na Sviščakih (žig).

Kontrolne točke:

49        Tumova koča na Slavnik, Podgorje 72, 6216 Podgorje, v skrinjici pod teraso Tumove koče   

50        Pregarje, Pregarje 90, 6243 Obrov, v skrinjici na zidu pred objektom Pregarje 90           

51        Velika Milanja, vrh Velike Milanje, v skrinjici pritrjeni v tla ob stebru na vrhu Velike Milanje

52        Planinski dom na Sviščakih, Sviščaki 1, 6250 Ilirska Bistrica, v planinskem domu

Prenočišča:

Okrepčevalnice:

Trgovine:

  • Ilirska Bistrica

Znamenitosti:

Kolesarski servisi:

Polnilnice za e-kolesa:

Informacije o prevozu koles z vlakom: tukaj >>

Vozni redi in nakup vozovnic.

Železniške povezave na tem odseku žal niso najugodnejše. Približno na sredi etape nas pot vodi mimo železniške postaje Ilirska Bistrica, ki je primerna izhodiščna točka za kolesarski vzpon na Volovjo reber in Sviščake (Snežnik) v eni smeri, oziroma Pregarje, Markovščino, Slavnik v drugi smeri. Kot izhodišče za kolesarski vzpon na Slavnik ali bolj ravninski dostop do stika s traso STKP pri Markovščini, je možna tudi železniška postaja Hrpelje-Kozina. Začetna in končna točka etape sta sicer manj primerni za dostop z vlakom.

19: Planinski dom na Sviščakih – Loški Potok


Podatki o dolžini, vzponu in spustu so zabeleženi med zemljevidom in grafom poti. 

Trajanje: 4 h

Kondicijska zahtevnost: Manj zahtevna.

Tehnična zahtevnost: Nezahtevna.

Prevoznost: Trasa je prevozna v kopnem delu leta. V mokrem in v suhem vremenu.

Podlaga: Makadam, asfalt, kolovoz.

Markiranost trase:  Delno.

Zadnji popravki: 04.07.2024

Če smo v prejšnji etapi še zrli prostrane razglede s Slavnika, Brkinov in Volovje rebri, bomo tokrat uživali v hladu prostranih notranjskih gozdov. S pobočji Snežnika bomo odkolesarili preko Mašuna do Loške doline, ter nato preko temena Racne gore do Loškega Potoka.

V prejšnji etapi smo v dolgotrajnem vzponu preko Volovje rebri dosegli najvišjo točko na Sviščakih, ki so tudi izhodišče za delno kolesarski, v zaključku pa peš vzpon na vrh Velikega Snežnika. V tokratni etapi bo naklon vožnje pretežno v smeri navzdol. Od Planinskega doma na Sviščakih se najprej usmerimo preko Grde drage do gozdne pristave Mašun (žig v Gostišču Mašun), kjer so, poleg gostišča, na ogled še ostanki Lovskega gradiča, Gozdna hiša ter gozdna učna pot. Od tam nadaljujemo po gozdni cesti najprej rahlo navzgor, nato pa ob Markovi dolini in dalje, vdolž številnih vijugastih gozdnih cest, v vedno hitrejšem spustu vse do prostrane Loške doline. V slednjo prikolesarimo na njenem južnem obrobju, točno pri znamenitem Gradu Snežnik (žig se nahaja nasproti od vhoda v grad, na lesenem mini kozolcu, po kamnitih stopnicah). Po prečkanju Malega Obrha in vožnji skozi vas Kozarišče, takoj za vasjo ulovimo kratek sistem travnatih kolovozov, ki nas mimo Pudoba in Viševka, deloma tudi po asfaltnih lokalnih cestah, pripeljejo do vzhodnih obronkov Loške doline in Vrhnike pri Ložu, kjer prečkamo Veliki Obrh. Tukaj se v vasici Markovec odcepimo desno, kjer se prične zaključni, najprej asfaltni, nato pa makadamski vzpon preko pobočij Racne gore. Na drugi strani, na že asfaltnem spustu na njenih vzhodnih pobočjih, vstopimo v občino Loški Potok ter se spustimo do istoimenske doline, kjer v naselju Hrib – Loški Potok zaključimo etapo (žig trenutno ni dostopen)

Kontrolne točke:

52        Planinski dom na Sviščakih, Sviščaki 1, 6250 Ilirska Bistrica, v planinskem domu

53        Mašun  Mašun 1, 6253 Knežak, v Gostišču Mašun

54        Grad Snežnik, Kozarišče 67, 1386 Stari trg pri Ložu, nasproti glavnega vhoda v grad, na lesenem mini kozolcu

55        KTC Loški Potok (Hotel Hrib), Hrib 14, 1318 Loški Potok, na recepciji KTC Loški Potok (žig trenutno ni dostopen)

Prenočišča

Okrepčevalnice

Trgovine:

  • Stari trg pri Ložu
  • Hrib Loški Potok

Znamenitosti:

Kolesarski servisi:

Ni podatka.

Polnilnice za e-kolesa:

Ni podatka.

 Informacije o prevozu koles z vlakom: tukaj >>

Vozni redi in nakup vozovnic.

Železniške povezave na tem odseku žal niso najugodnejše. Ilirska Bistrica je primerna kot ena izmed izhodiščnih točk za kolesarski vzpon na Volovjo reber in Sviščake (Snežnik). Začetna in končna točka etape sta sicer manj primerni za dostop z vlakom.

32: Dom na Košenjaku – Poštarski dom pod Plešivcem

Košenjak je najvišji vrh Kobanskega in leži na meji z Avstrijo. Spada v območje vzhodnih Alp, ki se proti severu navezuje na široko gmoto Golice (v Avstriji). Svoje ime je dobil po nekdaj obsežnih traviščih, košenicah, na samem ovršju. Na območju Košenjaka gnezdita redki gozdni ptici, divji petelin in ruševec.

Prirocnik-1 Prirocnik-2 Prirocnik-3 Prirocnik-4

Dom na Košenjaku
Dom na Košenjaku

Etapa Dom na KošenjakuPoštarski dom se začne na nadmorski višini 1160 m. Čudovito izhodišče nam ponuja krasen razgled na Dravsko, Mislinjsko dolino ter na oddaljena pogorja Pece in Uršlje gore, kjer je pod njenimi obronki cilj naše prve koroške etape.

Prvi del etape je enostaven, saj se iz omenjenih 1160 m.n.v spustimo, mimo razglednih travnikov (košenic – od koder tudi izvira ime Košenjak) vse do vasice Vič v dolino. Sledimo glavni cesti skozi vasico vse do glavne ceste, ki vodi od Dravograda proti mejnem prehodu Vič. Cesto prečkamo in zavijemo levo na kolesarsko stezo, po kateri se odpeljemo vse do Dravograda. Po prihodu v mesto sledimo oznakam za kolesarsko pot, ki nas popeljejo mimo centra mesta (saj je center mesta zaprt za kolesarski promet). Peljemo se mimo športnega stadiona ter pokopališča, nato pa se spustimo do reke Drave, kjer si lahko od blizu ogledamo jez na hidroelektrarni nato pa ob reki nadaljujemo pot in jo čez stari (obnovljeni) most prečkamo, desno.

DSCN1009 DSCN1014

Ko prečkamo reko Dravo zapeljemo mimo avtobusne postaje in se priključimo levo na glavno cesto Dravograd – Slovenj Gradec. Po cesti peljemo 500 m, nato pa zavijemo desno v smeri vasi Črneče, Libeliče. Po približno 1 km moramo paziti na odcep levo, kjer se prične prvi vzpon na naši turi. Iz asfaltne ceste zapeljemo na precej grobo in strmo makadamsko cesto in opravimo vzpon do planote nad Dravogradom kjer leži vasica Dobrova. Po ravnici se zapeljemo skozi mirno vasico in nadaljujemo vzpon mimo cerkvice sv. Križa pod 1018 m visokim Šteharskim vrhom. Makadamska, razgledna cesta se precej strmo vzpenja in nas vodi mimo posameznih koroških domačij vse dokler se ne obrnemo proti zahodu in se zazremo v, sedaj že bližnje, pogorje Uršlje gore.

Spust v dolino se prične pri turistični kmetiji Lipovnik, kjer se, še prej, lahko okrepčate s koroškimi kmečkimi dobrotami. Cesta po kateri se spustimo v dolino je nekoliko slabša, vendar še vedno dobro vozna. V vasi Dobrije prečkamo glavno cesto Dravograd – Ravne na Koroškem in takoj za mostom čez reko Mežo zavijemo desno ob železnici, kjer se po travnati cesti peljemo 1 km, nato pa zavijemo levo pod železniški most. Nadaljujemo mimo zaselka in zavijemo levo, kjer se prične drugi vzpon pod Gruberjev vrh. Po makedamski cesti se vzpenjamo kakšne 3 kilometre nato pa nadaljujemo mimo cerkve sv. Neže, ki jo lahko vidmo na svoji levi strani nekoliko pod cesto. Trasa nas vodi nad cerkvijo po čudovitih borovničevih gozdovih, kjer se lahko, če boste kolesarili ob pravem času (junij), ustavite in si privoščite pest ali dve teh okusnih sadežev.

DSCN1018 DSCN1022

Pri kapeli, ki je na naši desni strani zavijemo ostro desno in se rahlo vzpnemo mimo počitniških hiš ter se po gozdni poti pričnemo spuščati proti vznožju Uršlje gore. Prečkamo cesto Slovenj Gradec – Kotlje pri gostišču Duler, kjer se držimo rahlo levo in tako nato desno ponovno pričnemo, zadnji vzpon proti Poštarskemu domu. Makadamska cesta se ponovno precej vzpenja in vodi mimo velikih, posameznih koroških kmetij, po razglednih travnikih, pogled pa imamo tokrat obrnjen proti Pohorju na vzhodu in Košenjku na severu (kjer smo našo etapo pričeli), ki je že kar lepo oddaljen.

V zaselku Sele se peljemo mimo turistične kmetije Samec, kjer si lahko ogeldate lepo ohranjeno kaščo, nato pa zavijemo desno mimo kmetije Gostenčnik. V tem delu se kolesarji priključijo na asfaltirano cesto, ki do sedaj že malo utrujenim nogam, daje malo utrjene podlage. Vzpnemo se do kmetije Šuler, kjer zavijemo levo in opravimo še zadnji, strm a ne predolg vzpon do Poštarskega doma, ki nas gostoljubno pričaka na 800 m. n. v.

Poštarski dom
Poštarski dom

Ponudba

Znamenitosti ob poti

Prireditve ob poti

Informacije o prevozu koles z vlakom/javnim prevozom: tukaj >>

Železniške povezave na tem odseku žal niso najugodnejše. Po prvem spustu, iz Košenjaka, nas pot vodi mimo železniške postaje Dravograd, ki je primerna izhodiščna točka za kolesarski vzpon na Košenjak. Iz Dravograda lahko kolesarite tudi v smeri Avstrije po Dravski kolesarski poti. Vozne rede vlakov preverite na spletni strani Slovenskih železnic.

Začetna (dom na Košenjaku) in končna točka (Poštarski dom) etape nista primerni za dostop z vlakom.

33: Poštarski dom pod Plešivcem – Koča na Naravskih ledinah

Poštarski dom leži na višini 805 m. Ponuja čudovit jutranji pogled na Mežiško dolino z avstrijskimi Koralpami v ozadju, nekoliko pred njimi pa se nam v slovo nasmiha Košenjak.

Poštarski dom
Poštarski dom
Etapa, ki je pred nami je zahtevna zato priporočamo, da se dobro okrepčate in se, preden zagrizete v gozdno cesto, dobro ogrejete, da pripravite telo na hiter napor. Od Poštarskega doma nas trasa takoj popelje v okrilje gozdov Uršlje gore v smeri proti kmetiji Lesnik. Pot se prične zelo hitro strmo vzpenjati proti planoti Vernarica, cesta je v tem delu sicer dobro utrjena a je res zelo strma. V drugem delu naklon tekom gozdov sicer pojenja in ponuja čudovito kolesarjenje vse do kmetije Vernšek, kjer si lahko odpočijete oči na stari hiši in pokramljate s starim gospodarjem, ki bo vašega obiska zelo vesel. Na planoti je moč videti tudi velik trop razigranih ovc z jagenjčki.
UrsljaGora_1
 
UrsljaGora_2
Od kmetije Vernšek se trasa nekoliko spusti in se po nekaj kilometrih priključi na bolj prometno makadamsko cesto, ki vodi iz doline proti parkirišču pod Uršljo goro, tukaj zavijete desno v blag klanec. Na tem delu lahko kolesarji srečate kar nekaj avtomobilov, zato previdnost ne bo odveč.
Sledite cesti skozi gozdove vse do Šisernikove kapele, ki stoji na vrhu Šisernikovih travnikov. Od tukaj se ponujajo čudoviti razgledi na Šaleško dolino, Smrekovec ter Raduho. Pot nadaljujete mimo kapele ostro desno. Trasa se ves čas vzpenja, vse do parkirišča za avtomobile. Držite se desno v klanec mimo rampe. Od tu naprej, pa do Doma na Uršlji gori vas čaka dobra dva km zelo strmega vzpona. V določenih delih leta je cesta mehka in tako zahtevnost vzpona še dodatno začinjena.
UrsljaGora_4
    
UrsljaGora_3
 
Ves trud je poplačan, ko svojega jeklenega konjička pripeljete pred Dom na Uršlji gori. Poleg lepo obnovljene Cerkve (najvišja v Sloveniji) je dom, kjer se lahko odpočijete in okrepčate. Ponujajo tudi prenočišča. Priporočamo, da se s kolesom ali peš podate na vrh mimo cerkve, pod stolpom do velikega križa, ki stoji na samem vrhu Uršlje gore.
UrsljaGora_5
 
 
 
 
 
Z Vrha boste lahko opazovali oddaljeno življenje ljudi v dolinah pod vami, Šaleški na jugovzhodu, Mežiški na zahodu in Mislinjski na severovzhodu. Pogled si boste lahko spočili na vrhovih Karavank, na oddaljenih avstrijkih alpah (ob jasnem vremenu se vidi tudi Veliki Klek – najvišji vrh Avstrije), ter prenekaterih gričih naokrog.
 
UrsljaGora_6
UrsljaGora_8
 
UrsljaGora_7
Pot nadaljujete nazaj mimo Doma na Uršlji gori po strmi cesti. V tem delu velja posebna pozornost, ker je zaradi strme in peščene cesta ta del lahko nevaren. Poleg tega je na cesti veliko pohodnikov, ki peš osvajajo ta priljubljeni vrh.
Spustite se nazaj vse do Šisernikove kapele, kjer se držite v križišču naravnost in nadaljujete spust po cesti mimo kmetije Narovnik cca 3 km do Koče na Naravskih Ledinah. Trasa se v tem delu večinoma spušča, nekaj malega pa je potrebno prevoziti tudi klancev, ki pa v primerjavi z dosedaj osvojeno višinsko razliko in naklonom niso omembe vredni.
 
Na jasi pod Uršljo goro vas bo gostoljubno pričakal dom na Naravskih Ledinah, kjer se lahko odpočijete in okrepčate.
 
Prirocnik_naslovna
Tehnični podatki
 
Skupna dolžina/Total distance: 18 km
Najvišja nadmorska višina/Max elevation: 1.658 m
Najnižja nadmorska višina/Min elevation: 826 m
Skupno vzpona/Total climbing: 1.057 m

Ponudba

Znamenitosti ob poti

Prireditve ob poti

Informacije o prevozu koles z vlakom/javnim prevozom
Z avtobusom: 

  • Avtobusna postaja Ravne na Koroškem, mimo Smučarske koče in doma na Uršlji gori – 5 h.
  • Avtobusna postaja Prevalje, čez Leše in mimo doma na Uršlji gori – 6 h.
  • Avtobusna postaja Slovenj Gradec, po SPP – 2 h.
  • Avtobusna postaja Mežica, mimo sv. Lenarta in doma na Uršlji gori – 6 h 30.
  • Avtobusna postaja Šoštanj, mimo Andrejevega doma na Slemenu – 7 h 30.

Z vlakom:

  • Železniška postaja Ravne na Koroškem, mimo Smučarske koče ter čez Kozji hrbet – 5 h 15.
  • Železniška postaja Prevalje, čez Leše – 6 h 30.
  • Železniška postaja Florjan, mimo Andrejevega doma na Slemenu – 7 h.

Z avtomobilom:

  • Po lokalni in gozdni cesti iz Slovenj Gradca, čez Sele do parkirišča pred domom, 10 km.
  • Po lokalni in gozdni cesti iz Raven na Koroškem, čez Pleški vrh in mimo rekreacijski center Ivarčko jezero do parkirišča pred domom, 11 km.
  • Iz Raven na Koroškem, mimo Smučarske koče in doma na Uršlji gori – 5 h.
  • Iz Slovenj Gradca, po SPP – 2 h.
  • Iz Prevalj, čez Leše in mimo doma na Uršlji gori – 6 h.
  • Iz Mežice, mimo sv. Lenarta in mimo doma na Uršlji gori – 6 h 30.
  • Po lokalni cesti Mežica-Črna na Koroškem, iz Žerjava ob Jazbinškem potoku do domačije Krstavčnik, mimo koče na Naravskih ledinah  in doma na Uršlji gori- 5 h.
  • Po lokalni cesti Črna na Koroškem-Topolšica, do prelaza Spodnje Sleme, mimo Andrejevega doma na Slemenu – 4 h.
  • Iz Šoštanja, mimo Andrejevega doma na Slemenu – 7 h.

Stanje poti

3. 4. 2016; stanje poti brez posebnosti.

34: Koča na Naravskih ledinah – Dom na Peci

Koča na Naravskih ledinah leži pod Uršljo goro na nadmorski višini 1072 m. Obdana z idiličnim uršljegorskim gozdom je idealno izhodišče za kolesarjenje po jutranjem zajtrku in kavi.

Prirocnik_naslovna

Začetek etape je enostaven, saj se od koče nekaj časa peljemo po ravni makadamski cesti. Po približno 1 km moramo paziti na odcep levo na stransko cesto, kjer se prične blagi spust po precej peščeni cesti. V tem delu je trasa atraktivna, saj je nabrežina ceste sestavljena iz peščenih plasti ob cesti pa rastejo macesni, ki dajo temu delu trase spomladi in jeseni poseben čar.

Zgodaj spomladi je ta del trase, ki vodi po peščeni cesti precej načet. Zaradi velike količine vode, ki teče po njej, se v cesti naredijo tudi do 50 cm globoke vrzeli, zaradi tega je na tem delu potrebna posebna pazljivost, da ne pride do padca.

Prirocnik_1 Prirocnik_2 Prirocnik_3 Prirocnik_4

Trasa poteka v tem delu po makadamski cesti, ki se ves čas rahlo spušča in vzpenja, vse do Obretanovega, kjer se desno pod domom priključi na planinsko pot. Ta del trase je tehnično nekoliko bolj zahteven, predvsem ko pot preči “plaz” je za manj vešče kolesarje priporočljivo, da sestopijo s kolesa. Za Obertanovim poteka pot po robu gozdnega rezervata Pogorevc, na tem kratkem odseku ni dovoljena vožnja, potrebno je iti peš ob kolesu.

Trasa se nato strmo spusti in se priključi na gozdno cesto, ki nas vodi prečno po pogorju Uršlje gore in se kmalu začne spuščati. Vodi nas mimo mogočnih kmetij in ponuja lepe razglede na bližnjo Peco, kjer je pod njenih vrhom, sedaj še v daljavi, naš cilj.

Prirocnik_5 Prirocnik_6

Spust po makadamski cesti se konča v mestecu Mežica, trasa pa nas popelje skozi glavni trg do Turističnega rudnika in muzeja, kjer je kontrolna točka. Informacije glede obiska muzeja si lahko ogledate na njihovi spletni strani. Največja atrakcija za gorsko kolesarske navdušence je možnost ogleda muzeja z gorskimi kolesi oz. možnost, da del STKP prevozimo skozi rudnik. Vse informacije glede možnosti ogleda in vožnje s kolesom skozi rudnik najdete na njihovi spletni strani.

Bodisi, da se odločimo in si organiziramo kolesarjenje skozi rudnik ali pa našo pot nadaljujemo iz Mežice po cesti, nas čaka vzpon do Koče na Pikovem.

    1. V kolikor se odločimo, da ne bomo kolesarili skozi rudnik, nas pot iz Mežice vodi po glavni cesti proti Črni na Koroškem in po približno 1 km, zavijemo desno, kjer se začne precej dolg vzpon proti koči na Pikovem. Po makadamski cesti se vzpnemo proti Šumahovemu vrhu (1154 m.n.v), pot nadaljujemo pod vrhom in se čez preval spustimo proti cerkvi sv. Helene in koči na Pikovem. Paziti moramo, da po približno 2 km zavijemo desno v kratek a zelo strm del ceste, ki nas pripelje do kontrolne točke Koča na Pikovem.
  1. Priporočamo pa kolesarjenje skozi rudnik, v spremstvu vodnika. V Igrčevem, kjer se kolesarjenje skozi rudnik konča, pa se moramo spoprijeti z daljšim, precej strmim vzponom do koče na Pikovem.

Prirocnik_8 Prirocnik_7

Koča na Pikovem vam ponuja vse kar potrebujete, da se okrepčate in odpočijete. Krasen, tih ambient pod goro, kjer že dolga leta mirno spi Kralj Matjaž.

Vzpon proti Domu na Peci se prične z vzponom po ozki makadamski cesti proti kmetiji Pik, nato pa sledi steza proti severu do makadamske ceste kjer se prične dolg vzpon proti Domu na Peci. Pot vas vodi po gozdovih Pece, preko križišča imenovanega Vrh šteng, posebej zanimiv pa je del skozi skalnato/peščeni podor, kjer se vam za trenutek zazdi, da ste na drugem planetu. Na tem delu poti morate kolesariti previdno, saj je cesta ozka in predvsem ob vikendih precej prometna.

Prirocnik_9 Prirocnik10

Vzpon do avtomobilskega obračališča Jakobovo je zmerno strm, od obračališča proti Domu na Peci pa se makadamska cesta spremeni v gozdno vlako, ki je zaradi ostrih vremenskih vplivov precej razjedena. Kolesarjenje je v tem delu zahtevno. Pot je strma, peščena in na nekaterih delih razjedena od vode in snega. Od parkirišča po nekaj 100 metrih zavijete desno in nadaljujete po vlaki, ki je tudi planinska pot, v tem delu je potrebno biti pazljiv in vljuden do pohodnikov, ki imajo pred kolesarji prednost. Planinska pot se nato nadaljuje naravnost, mi pa zavijemo strmo levo po vlaki in nadaljujemo pot skozi redek gozd. Tej poti sledimo čez travnik, kjer se ponovno priključimo na ozko vlako, ki je prav tako planinska pot. Na koncu travnika si lahko na desni strani ogledate “gigantsko” smreko (označena peš pot cca 5 minut).

Prirocnik_11

Dom na Peci je kolesarjem prijazna koča, kjer vam bodo ponudili vso oskrbo. Dobro hrano, kopalnico in prenočišče. Poskrbljeno bo tudi za vaša kolesa, saj imajo kolesarnico in omarico z orodjem za osnovni servis kolesa.

Od Doma na Peci priporočamo tudi ogled zapuščenega rudniškega jaška, kjer je lepo urejena votlina, v njej “spi” Kralj Matjaž. 15 minutni izlet je vsekakor vreden truda, ki ga boste vložili.

Ponudba

Znamenitosti ob poti

Prireditve ob poti

Informacije o prevozu koles z vlakom/javnim prevozom:

Z avtobusom:

  • Avtobusna postaja Ravne na Koroškem, čez Podkraj in mimo Smučarske koče – 2 h.
  • Avtobusna postaja Prevalje, čez Leše in pod Godčevim vrhom – 4 h.
  • Avtobusna postaja Poljane, čez Leše in pod Godčevim vrhom – 4 h.
  • Avtobusna postaja Mežica, mimo Sv. Lenarta – 3 h 30.
  • Avtobusna postaja Žerjav, ob Jazbinškem potoku  – 2 h 15.

Z vlakom:

  • Železniška postaja Ravne na Koroškem, čez Podkraj in mimo Smučarske koče – 2 h 15.
  • Železniška postaja Prevalje, čez Leše in pod Godčevim vrhom – 4 h 30.

Z avtomobilom:

  • Po lokalni cesti iz Raven na Koroškem, čez Pleški vrh in mimo Smučarske koče do parkirišča pri koči, 11 km.
  • Iz Raven na Koroškem, čez Podkraj in mimo Smučarske koče – 2 h.
  • Po lokalni cesti Ravne na Koroškem-Prevalje, do Leš, pod Godčevim vrhom – 3 h.
  • Iz Prevalj, čez Leše in pod Godčevim vrhom – 4 h.
  • Iz Poljane, čez Leše in pod Godčevim vrhom – 4 h.
  • Iz Mežice, mimo Sv. Lenarta – 3 h 30.
  • Po lokalni cesti Mežica-Črna na Koroškem, iz Žerjava ob Jazbinškem potoku do domačije Krstavčnik, do koče – 1 h 15.
  • Po lokalni cesti Črna na Koroškem-Topolšica, do prelaza Spodnje Sleme, mimo doma na Uršlji gori – 3 h 30.

Stanje poti

Etapa je bila nazadnje pregledana 3. 4. 2016, stanje poti brez posebnosti.

KML datoteka

34_Koca na Naravskih ledinah-Dom na Peci