38: Dom na Smrekovcu – Dom na Menini planini

Gre za eno bolj razgibanih etap v Savinjskih koncih. Po dolgem spustu sledi dolg vzpon. Začnemo v Smrekovškem pogorju in se po gozdnih cestah počasi premikamo na vzhodno obrobje Kamniško Savinjskih Alp. Prečenje planote Golte zaključimo pri Mozirskem domu . Od tam se spustimo v dolino in čez Savinjo na drugo stran, kjer se iz Bočne začnemo vzpenjat po lepih gozdnih cestah proti Menini planini.

Dom na Smrekovcu (1377 m n.v.)

Od Doma na Smrekovcu, kjer se nahaja informativna STKP tabla in ob cesti tudi usmerjevalna turno kolesarska tabla, se še naužijemo razgledov nad dolino Šoštanja  in pričnemo prečenje proti 7,3 km oddaljeni Mozirski koči na Golteh.

Pogled proti Goletem od Doma na Smrekovcu

Na križiščih nas najprej rdeče kolesarske table s STKP logotipom usmerijo desno proti Goltem. Šoštanju. Na naslednjem, kjer se z desne priključi predhodna etapa, pa nas usmerjevalne modre table usmerijo levo proti Mozirski koči.

Križišče kjer se stika ta etapa s predhodno gremo po levi cesti

Po treh kilometrih od Doma pri Smrekovcu bodi pozoren na križišču več poti, da zaviješ desno, namreč usmerjevalne table se nahajajo nekoliko desno od križišča in jih opaziš po zavoju. Od tam je do Mozirske koče še 4,2 km.

 Usmerjevalne table skrite za ovinkom, do Mozirske koče še 4,2 km

Po kratkem spustu prideš do širše makadamske ceste, kjer te modri kažipoti usmerijo levo po njej navzgor. Po njej nadaljujemo do smučišč na Golteh. Tam odvijemo s te širše makadamske ceste zavijemo levo, kot nas usmeri modri smerokaz.

Travniki, ki se pozimi spremenijo v smučarske proge

Vzpenjamo se po nekoliko slabši makadamski cesti levo ob smučišču. Višje cesta preide v vedno slabši kolovoz ob travniku. Poleti so tu pašniki. Na vrhu pri usmerjevalni tabli gremo čez pastirske ograje.

Čez pastirske ograje

Od tu je do Mozirske koče še 1,3 km vožnje najprej čez pašnike, potem pa po gozdnem  kolovozu. Na križiščih nas usmerjajo kažipoti in markacije.

Čez pašnike

Zadnjih 500 metrov do koče se spustimo najprej po strmem gruščnatem kolovozu do kraja kjer se asfaltna cesta, ki pripelje na Golte z Mozirij, konča. Po njej se bomo tudi mi začeli spuščati po obisku 300 metrov oddaljene Mozirske koče.

Spust proti Mozirski koči

Zavijemo levo in se po makadamski cesti spustimo do koče.

Še zadnjih 300 metrov do Mozirske koče

Golte so visoko kraška planota in od leta 1987 zavarovane kot krajinski park. Imenujejo jih tudi Mozirske planine. Iz Mozirij vozi na planoto gondolska žičnica (NIHALKA IN PLANOTA – Golte).

Mozirska koča na Golteh (1356 m n.v.)

Mozirska koča na Golteh (1356 m n.v.) se nahaja  jugozahodno od Boskovca, ki je najvišji vrh planote Golte. Koča je leta 2021 pogorela do tal, leta 2023 poleti pa je bila odprta nova koča (Nova Mozirska koča v lesu in kamnu ohranja lokalno alpsko arhitekturo). Na koči je tudi informativna tabla in planinski žig. Razgledamo se lahko proti Menini planini, za Čemšeniško planino pa v daljavi ugledamo tudi Kum. V bližini koče se nahaja tudi gorska kapelica in alpski vrt.

Po okrepčilu se vrnemo 300 metrov nazaj do križišča in asfaltne ceste. Tam nas modre usmerjevalne table napotijo po asfaltu dol. Do Šentjanža je 11.4 km. Vendar asfaltni spust traja manj kot  kilometer. Že na prvem ovinku vidimo levo usmerjevalne table, ki nas usmerijo v desno na makadam. Mimo Tinčekovega korita (izvir Trnave) gremo sto metrov do nasljednjh usmerjevalnih tabel, kjer z makadama zavijemo desno na planinsko pot, ki je samo v začetnem delu bolj potka, kasneje pa se razširi v kolovoz.

Odcep na planinsko pot
Sprva po kolovozu

Kmalu nas strm kolovoz pripelje do lepšega makadama, kjer nas modri smerokaz usmeri v desno. Lep makadamski spust, kaseneje preide v asfaltnega in kar traja in traja.

Potem po lepem makadamu
In v zadnjem delu spusta po asfaltu

Nekje po dobrih 9 km od Mozirske koče pazimo na spustu, da v vasi Poljane pri odcepu označenem z rdečimi kolesarskimi tablami in STKP logotipom, zavijemo desno spet na makadam proti 2,7 km oddaljenem Šentjanžu.

Križišče v vasi Poljane, ki ga če si prehiter, lahko zgrešiš

Do doline sledimo kažipotom. Po Šentjanžu sledimo oznakam v smeri Homca, kjer prečkamo tudi reko Savinjo. V bližnjih vaseh ob Savinji se nahaja tudi kamp (približno 1 km s poti), hostel in ostale nastanitve, gostilne, itd. V cca 5 km oddaljenih Nazarjih se nahaja tudi več trgovin, bankomat, lekarna, bencinski servis,…

Čez Savinjo v vasi Homec

Na drugi strani mostu sledimo rdečim kolesarskim tablam in modemu kažipotu proti 4 km oddaljeni Bočni. Pol kilometra naprej pridemo do kontrolne točke pri Okrepčevalnici Rop, kjer se nahaja na drogu ob cesti tudi planinski žig in modre usmerjevalne table. Od tam je do Doma na Menini planini še 18.6 km.

Kontrolni žig pri Okrepčevalnici Rop

Nadaljujemo proti vasi Otok in čez Dreto proti Bočni. Vseskozi sledimo markacijah in modrim smerokazom.

Proti Bočni

V vasi gremo kratek del po cesti proti Gornjemu gradu. Kmalu pa nas smerokaz usmeri levo proti Menini.

Odcep proti Menini

Začnemo 15 km vzpon na Menino planino. Prva dva kilometra sta še asfaltna, potem pa do vrha po lepi makadamski cesti  v glavem po gozdu. Občasno se odpre pogled na hribe za nami. Nekje na 800 m  n.v. se lahko odžejamo ob studenčku. Sledimo modrim kažipotom na križiščih. Nekje na 1141 m n.v. in dobrih 10 km za Bočno nas modra usmerjevalna tabla usmeri levo proti Domu na Menini planini.

Vse puščiče vodijo v levo (na 1141 m n.v.)

Tudi naprej sledimo modrim kažipotom. Pot je vseskozi dobro označena.

Višje se gozd umakne travnikom.

Na vrhu se gozd umakne travnikom in pašnikom. Menina planina je ena najobsežnejših planot Kamniško Savinjskih Alp. Pravijo ji tudi “tiha soseda” Velike Planine in ima precej izravnano višino med 1200 in 1450 mnm.

Vršni del Menine planine

Najvišji vrh planote je Vivodnik (1.508 mnm) kjer je tudi razgledni stolp in se nahaja 15 min hoda od Doma na Menini planini (1453 mnm). Dom se nahaja ob večjem travniku, s katerega se nam odpre lep razgled na najvišje vrhove Kamniško Savinjskih Alp. Na drugi strani travnika, pa se nahaja manjša kapela, ki je posvečena Mariji Snežni.

Dom na Menini planini (1453 m n.v.)

Dom je v poletni sezoni odprt vse dni, drugače pa za vikende. Ponujajo prenočišča in dobro hrano. Vsaj za gobovo juho, žgance in vampe lahko trdimo, da so odlični.

Odlična hrana

Pri ograji se nahaja tudi informativna tabla in planinski žig. STKP žig pa se nahaja pred vhodom v Dom desno v železni skrinjici.

Informativna STKP tabla na Menini planini

Skupna dolžina/Total distance: 41 km
Najvišja nadmorska višina/Max elevation: 1.481 m
Najnižja nadmorska višina/Min elevation: 369 m
Skupno vzpona/Total climbing: 1.372 m n.v.

Težavnost

srednje težka tura, 30 % asfaltirano, 70 % makedam, voznost: 100 %

Nastanitve:

Mozirska koča na Golteh – Planinsko društvo Mozirje

Kamp Menina | kampiranje in počitnice v Sloveniji

Domov | Apartmajska hiša Skok – Logarska dolina

Dom na Menini planini – Planinsko društvo Gornji Grad

Zanimivosti

Smrekovec in Dom na Smrekovcu | Kuhinja, razgled in prenočišča

Planota Golte Golte – Wikipedija, prosta enciklopedija

Razgledi po Savinjski dolini Savinja – Wikipedija, prosta enciklopedija

Menina planina – Wikipedija, prosta enciklopedija

Informacije o prevozu koles z vlakom/javnim prevozom – avtobusni prevozi v poletnem času s brezplačno možnostjo prevoza koles – povezava med Celjem in Logarsko dolino Domov – SAVINJSKA BUS , redni vozni red Nomago vozni_red.pdf

37: Koča na Loki pod Raduho – Dom na Smrekovcu

Etapa med Kočo na Loki pod Raduho in Domom na Smrekovcu nas bo večinoma vodila po makadamskih poteh nad tisoč metri n.v. Smrekovi gozdovi se bodo občasno umikali gozdnim jasam in pašnikom. Verjetno se to pogorje ravno zaradi teh gozdov imenuje Smrekovško pogorje. Kljub temu, da na poti ne bo nekih daljših spustov in vzponov, bo do končne točke naneslo približno 31 km in 900 višinskih metrov vzpenjanja. Etapa je v celoti makadamska in z gotovostjo ena najlepših.

Jutro pri Koči na Loki pod Raduho

Od Koče na Loki (1530 m n.v.) se strmo spustimo slabih 700 metrov  nazaj do parkirišča in križišča, kjer nas modre usmerjevalne table usmerijo ostro levo proti Koči na Travniku in Domu na Smrekovcu.

Spust od Koče na Loki

Po čudovitem, z razgledi bogatim, prečenjem pod obronki Raduhe in po rahlem spuščanju pridemo na nadmorski višini 1241 m do križišča, kjer nas modre usmerjevalne table usmerijo v levo in začnemo s 6,5 km prečenjem in vzpenjanjem po gozdu do travnikov in pašnikov pod Kočo na Travniku, kjer je naša naslednja kontrolna točka.

Čez pašnike
Lepe ceste in prečenje pod Raduho
Zavijemo levo proti Koči na Travniku

Lepe makadamske ceste prečijo Smrekovško pogorje, katerega najvišji vrhovi pogorja so Veliki Travnik, imenovan tudi Turnovka (1637 m), Komen oz. Kamen (1684 m), Krnes (1613 m) in Smrekovec (1577 m), po katerem je celotno pogorje tudi poimenovano. Gorovje je nastalo pred 30 milijoni let s podmorskimi izlivi andezitne lave. Zato na poti še vedno zapazimo temne kamenine kot andezit in tuf. Zaradi vulkanske podlage je tu drugačna prst in posebna kisla tla, polna šotja in borovnic.

Prečenje

Na križiščih makadamskih poti poiščemo modre kažipote in markacije, ki nas vseskozi usmerjajo.

Mestoma postane zahtevnejše, zadaj Raduha

Zadnji del do koče je mestoma strm, spran od dežja in mestoma težko vozljiv.

Borovničevje na poti proti Planini Mali Travnik

Na višini 1500 m pridemo do Planine Mali Travnik, v smeri našega prihoda se v ozadju lepo vidijo pobočja Raduhe. Na planini se v poletnem času pase živina. Na stanu zagledamo usmerjevalne table. Do Koče na Travniku nas usmerijo levo. Pred nami je še slab kilometer lepega vzpenjanja čez travnike in borovničevje do Koče.

Planina Mali Travnik, usmerjevalne table na stanu, pred nami Veliki Travnik

Tristo metov pred kočo pridemo do križišča z modrimi in rdečimi pohodniškimi usmerjevalnimi tablami. Tu se bomo na povratku s Koče na Travniku obrnili proti Domu na Smrekovcu. Mi pa nadaljujemo naravnost čez travnike vse do Koče na Travniku.

Koča na Travniku

Koča na Travniku (1548 m n.v.) je v skrbništvu lokalnega Planinskega društva Ljubno ob Savinji in v poletnem času odprta ob sobotah, nedeljah in praznikih in takrat se da v njej tudi okrepčati in ob predhodni najavi tudi prespati. Stoji na robu prostrane planine pod Velikim Travnikom, kjer se nahaja lesen razgledni stolp s pogledom na celotno Smrekovško pogorje. Na Koči se nahaja informativna tabla STKP in Slovenske planinske poti. Osvežimo se lahko s tekočo vodo v bližnjem koritu.

Povratek nazaj do križišča, levo staja na Planini Mali Travnik, desno Raduha

Spustimo se nazaj do križišča na 1516 m n.v., tam pa zavijemo levo in nadaljujemo proti 18,2 km oddaljenemu Domu na Smrekovcu.

Usmerjevalne table na križišču na 1516 m n.v.

Prvih dvesto višinskih metrov spusta pot poteka po strmem kolovozu. Na odcepu na 1340 m n.v. nas modri smerokazi usmerijo levo na lepšo makadamsko cesto.

Križišče na 1340 m n.v., kjer s strmega kolovoza pridemo na lepšo makedamsko cesto proti Domu na Smrekovcu

Po manjšem prečnem vzponu sledi lep spust po cesti do najnižje točke te etape. Na odcepih nas usmerjajo modri smerokazi. Na 1122 m n.v. (Telečje peči) nas modra usmerjevalna tabla umeri ostro levo mimo rampe na gozdno cesto, zaprto za promet (za kolesarje dovoljeno)  do 12 km oddaljenega Doma na Smrekovcu.

Na Telečjih pečeh zavijemo ostro levo

Sledi bolj valovit teren z več krajšimi in daljšimi vzponi skozi gozdove, pašnike in odprte dele.

Vode je na tem delu dovolj, pot pa izredno lepa
Smrekovški gozdovi

Sledimo turno kolesarskim markacijam, na križiščih pa se držimo modrih kažipotov. 

V križišču zavijemo ostro levo
V smeri Smrekovca

Na Atelskem sedlu 1317 m n.v. zavijemo levo do križišča z modrimi in rdečimi kolesarskimi usmerjevalnimi tablami. Tu se odcepi pot proti Goltem, mi pa nadaljujemo naravnost v smeri 1,4 km oddaljenega Doma na Smrekovcu.

Križišče za Atelskim sedlom 1,4 km pred Domom na Smrekovcu

Od odcepa je potrebno paziti, da čez približno 500 metrov zavijemo levo, kjer nas čaka še približno 70 v.m. vzpona  do Doma. Ta del je slabše označen in terja pazljivost.

Iz gozda kmalu pridemo na travnike na južnem pobočju Smrekovca in na robu planine Roma zagledamo 2023 obnovljeno kočo.

Planina Roma in Dom na Smrekovcu

Od koče se lepo vidi Šaleška dolina, za lepši razgled pa se je potrebno povzpeti na vrh Smrekovca slabe pol ure hoje stran. Na novi fasadi se nahaja tudi informativna tabla in planinski žig.

Dom na Smrekovcu (1377 m n.v.) je poleti stalno odprt, pozimi pa ob vikendih in za praznike. Tudi tu vam postrežejo odličen borovničev zavitek, znani pa so tudi po t.i. “smrekovškem piskru”, kot imenujejo  njihov na svojevrsten način pripravljen ričet.

Za električna kolesa se nahaja pred domom polnilnica.

Pogled proti Saleški dolini

Pogorje Smrekovca je tudi območje Natura 2000. Poleg pomembnosti zaradi vodnih virov, se na tem področju nahaja tudi svojevrstna flora in favna. Tu domujejo tudi ogrožene vrste ptic kot so mali skovik, ruševec, divji petelin, koconogi čuk in gozdni jereb.

Tehnični podatki

Skupna dolžina/Total distance: 31 km
Najvišja nadmorska višina/Max elevation: 1.549 m
Najnižja nadmorska višina/Min elevation: 1.104 m
Skupno vzpona/Total climbing: 900 m n.v.

Težavnost: srednje težka tura, 100 % makedam, voznost: 99 %

Nastanitve:

Koča na Loki pod Raduho Planinska zveza Slovenije – Koča na Loki pod Raduho

Koča na Travniku Planinska zveza Slovenije – Koča na Travniku

Dom na Smrekovcu Dom na Smrekovcu – Uživajte v naravi in razgledu

Več nastanitev se nahaja precej s poti v dolini v Ljubnem ob Savinji Nastanitve – Občina Ljubno

Zanimivosti

Informacije o prevozu koles z vlakom/javnim prevozom – za dostop do javnega prevoza se je potrebno spustiti v dolino:

– npr. v Ljubno ob Savinji, avtobusni prevozi v poletnem času s brezplačno možnostjo prevoza koles – povezava med Celjem in Logarsko dolino Domov – SAVINJSKA BUS , redni vozni red Nomago vozni_red.pdf

– npr. v Dolino Bistre in naprej do Črne na Koroškem do koder vozi večkrat dnevno avtobus proti Celju in Ljubljani Vozni red avtobusov – medkrajevni prevozi

– proti Belim Vodam in naprej do ž.p. Šoštanj Delovni časi prodajnih mest (PIC in IFC) – Slovenske železnice – Potniški promet

 

36: Dom planincev v Logarski dolini – Koča na Loki pod Raduho

Slovenska turno kolesarska pot nas pelje v tej etapi iz ene najlepših alpskih dolin v Sloveniji – Logarske doline – proti Raduhi in Koči na Loki. Vmes nas popelje še do slikovitega Robanovega kota in skozi gorsko vasico Solčava. Prijetno vožnjo po soteski Savinje zaključimo malo pred Lučami, kjer se začnemo vzpenjati na pobočja Raduhe. Asfaltne ceste kmalu zamenjajo makadamske in čudoviti smrekovi gozdovi, ki se višje umaknejo pašnikom. Etapo zaključimo z prekrasnim razgledom in borovničevimi štruklji pri Koči na Loki.

Začnemo v Logarski dolini, eni najlepših ledeniških dolin v Alpah. Logarska dolina je poimensko deljena na spodnji del Log (mokri, ilovnati travnati svet), srednji del Plest (večidel gozdnati svet) ter zgornji del Kot (gozdnati in gruščnati svet). Posamezne domačije v dolini štejejo skupaj 35 prebivalcev. Dolina je bila leta 1987 zavarovana kot krajinski park, ki se razteza na 24 km². V dolini je še vedno vidno razdejanje, ki ga je konec leta 2017 in 2018 povzročil orkanski veter, ko je bilo na Solčavskem podrtih preko 130 kubičnih metrov lesa, večino od tega iglavcev.

Dom Planincev v Logarski dolini
Dom Planincev v Logarski dolini

Od Doma planincev Logarska dolina Dom Planincev – Dobrodošli v Logarski dolini , kjer se nahaja info tabla in žig, se mimo spomenika posvečenega dvema velikima začetnikoma slovenskega planinstva Jaohannesu Frischaufu in Franu Kocbeku, se zložno vzpnemo še približno 150 v.m. po asfaltni cesti do zatrepa doline, do obračališča in parkirnega prostora, ki služi predvsem pohodnikom za vzpone proti slapu Rinka, Okrešlju in goram nad njim.

Spomenik Jaohannesu Frischaufu in Franu Kocbeku

Pot večkrat prečka potok Kotovec, ki je v bistvu en od izvirov Savinje. Le ta izvira nad slapom Rinka, potem pa kmalu ponikne v apnenčastem grušču in le občasno priteče na dan. Kasneje pride na dan v izviru Črna, iz Matkovega kota se Črni pridruži še potok Jezera in od tam naprej se potok imenuje Savinja. V poletnih časih in za lepe vikende se na obračališču nahaja tudi okrepčevalnica. Dolino na vzhodni strani obdaja skupina Krofičke,  na jugu vidimo Ojstrico, Planjavo, Kamniško sedlo in Brano. Zahodno in severno se dviga dolg gorski greben med Logarsko dolino in Matkovim kotom, na severu pa se kaže Olševa.

Gore nad Logarsko dolino

V dolini se nahaja še nekaj nastanitev in ponudnikov dobre lokalne hrane, kot npr. Planšarija Logarski kot in Hotel Plesnik, katerega restavracija je ponosna zelene Michelinove zelene zvezdice za trajnostno kulinariko.

Solčavski žlinkrofi v Planšarskem domu Logarski kot

Spustimo se po isti poti nazaj do križišča za Pavličevo sedlo in Solčavo. Rdeča usmerjevalna kolesarska tabla ima poleg STKP logotipa še oznako za lokalno kolesarsko pot L391 in nas usmeri desno proti 4,5 km oddaljeni Solčavi.

Križišče za Pavličevo sedlo in desno proti Solčavi z usmerjevalnimi tablami

Po asfaltni cesti se spustimo ob reki Savinji do majhne gorske vasice Solčava, kjer se nahaja tudi manjši market, gostilna in bar,  bankomat,  pošta, bencinska črpalka in nekaj nastanitev.

Po glavni cesti stisnjeni med strma pobočja gora in Savinjo se spustimo v smeri Robanovega kota. Cesta zna biti predvsem za vikende nekoliko bolj prometna in zahteva določeno mero pazljivosti. Na približno 20 km nas smerokaz, ki se nahaja takoj za mostom čez Savinjo usmeri ostro desno proti Robanovemu kotu.

Robanov kot in turistična kmetija Govc-Vršnik

Po dobrem kilometru in slabih 100 višinskih metrih vzpona po ozki asfaltni cesti se nahaja prva kontrolna točka in sicer na Turistični kmetiji Govc-Vršnik. Robanov kot je mirnejša in manj obiskana dolina in je že od leta 1950 zavarovana kot naravna znamenitost, od leta 1987 pa kot krajinski park.  Iz doline, ki je dobila ime po eni najbolj slikanih slovenskih alpskih domačij, se vijejo pohodne poti na Ojstrico in bližnje vršace.

Iz Robanovega kota se spustimo nazaj do križišča ob Savinji, kjer nas rdeče usmerjevalne kolesarske table na katerih je tudi STKP logotip usmerijo desno proti 6 km oddaljenim Lučam. Nadaljujemo spet po nekoliko bolj prometni asfaltni cesti, ki se vije po ozki soteski, ki jo je Savinja vklesala med pobočja Raduhe in Dleskovškove planote.

Cesta proti Lučam, desno Savinja, levo skalni osamelec Igla

Slab kilometer pred Lučami zapustimo glavno cesto in zavijemo levo pred kampom Šmica proti kmetiji Zavratnik, prečkamo most čez Savinjo, takoj za njim pa nas rdeče kolesarske table usmerijo levo proti Raduhi. Začnemo se vzpenjati po ožji asfaltni cesti. Približno tri kilometre od mostu čez Savinjo nas rdeči kolesarski smerokazi, na katerih je tudi STKP logotip usmerijo levo proti Koči na Loki, do koder je pred nami 7,7 km vzpenjanja.

Križišče za Kočo na Loki – zavijemo levo

Po še približno pol kilometra asfaltne ceste, nekje na 850 metrih nadmorske višine,  pridemo do odcepa, kjer nas turno kolesarki modri kažipot pod planinskim rdečim smerokazom usmeri levo na makadamsko cesto proti Koči na Loki.

Zapustimo asfaltno cesto in zavijemo levo na makadam proti Koči na Loki

Strm začetni vzpon kasneje nekoliko popusti in nadaljujemo po lepem makadamu in večina smrekovem gozdu.

Pobočja Raduhe bogata s smrekovimi gozdovi

Read more 36: Dom planincev v Logarski dolini – Koča na Loki pod Raduho

35: Dom na Peci-Pri Kumru-Sv. Duh v Podolševi-Dom planincev v Logarski dolini

Prirocnik_11

Dom na Peci pod okriljem Kralja Matjaža na nadmorski višini 1665 m, ponuja pravi občutek gorskega kolesarjenja. Visokogorski gozdovi, oster svež zrak vam bosta dala dovolj moči, da boste nadaljevali STKP proti Planinskemu domu pri Kumru v Koprivni .

Od Doma na Peci se spustite v dolino Tople. V čudovito, slikovito gorsko dolinico polno prelepih, urejenih kmetij s čudovitimi kmečkimi dvorišči. Cesta po dolini Tople je v prvem delu asfaltirana in precej strma, po kakšnih 5 km, pa asfalt zamenja makadam, ki vas bo še vedno navzgor vodil do sedla pod Šoparjevim vrhom. Na sedlu se iz doline Tople pričnete spuščati v dolino Koprivne. Po krajšem spustu se priključite na cesto, ki vodi iz doline proti Planini Luže, kjer je tudi prehod v sosednjo Avstrijo. V tem delu kolesarite na skrajnem robu Slovenije.

Kumer_1 Kumer_2 Kumer_3 Kumer_4

Po cesti se nekoliko spustite, nato pa zavijete desno v precej strm a ne predolg klanec proti domačiji Kumer, kjer vas bodo domačini prijazno sprejeli in po želji pogostili s kmečkimi dobrotami iz njihove kuhinje. Na kmetiji lahko tudi prenočite, v ponudbi pa imajo tudi možnost nočitve v mini kampu, kjer si boste lahko kolesarji oddahnili v lično narejenih brunaricah.

pl_koca_Kumer

Dom pri Kumru (1220 m. n. v.)

Kumer_5 Kumer_6

Od domačije Kumer pot nadaljujete vzdolž pobočja proti cerkvi sv. Ane, ki je znana po črnem kipu sv. Marije. Za ogled cerkve (priporočamo) je potrebno iz STKP nekoliko zavit v levo (približno 200 m po makadamski cesti).

Če se za ogled cerkve ne odločite zavijete desno (kakšnih 200 m pred cerkvijo) v klanec. Kmalu zatem se STKP odcepi z makadamske ceste v levo in po vlaki preko posestva Rojak strmo spusti v dno doline Koprivne.

Kumer_7 Kumer_8

Sledi spust do kmetije Lipold, kjer zavijete desno v dolino reke Meže. Po dolini se vzpnemo do kmetije Lesjak nato pa zavijemo ostro levo v klanec proti cerkvi sv. Jakoba in domačiji Mežnar. Vzpon do sem je dokaj strm a trud hitro poplačan, ko se izpred cerkve sv. Jakoba pogled ozre po Mežiški dolini, z leve strani nas opazuje Peca, z desna pa nas vabi pogorje Raduhe.

Na kmetiji Mežnar si lahko ogledate oboro Jelenov, pokramljate z gospodarjem. Posebnost kmečke hiše so strešniki, ki jih je gospodar za svojo hišo naredil sam (po njegovih besedah jih je več kot 16.000).

Na kmetiji bo v bodoče možno tudi prespati v urejenih apartmajih.

Trasa vodi čez dvorišče Mežnarjev preko travnika in se hitro prične zelo strmo vzpenjati po gozdni cesti. Makadam je v tem delu slabše utrjen, cesta je peščena in na delih od vode precej razjedena. Na Zg. Slemenu dosežemo gozdno cesto, ki pripelje iz Sp. Slemena.

IMG_0861

Na prevalu Zg. Sleme se prevesi svet s Koroške na Savinjsko stran. Pot je sprva ozek peščen kolovoz, nato pa se spusti na slikovita Solčavsko panoramsko cesto ki pelje pod južnim ostenjem vzdolž pobočja Olševa mimo Macesnikovega plazu do idilične cerkvice Sv. Duh. Sledimo dobro uvoženi makadamski cesti, ki vodi mimo osamljenih kmetij kraja Podolševa. Gozd in travniki se izmenjujejo praktično po vsej dolžini panoramske ceste. Razgledi so od travnika do travnika čudoviti in nam odpirajo vedno nove kotičke narave okrog nas. Severozahodno ostenje Raduhe, na drugi strani doline Strelovec s Krofičko, vse tja do Ojstrice, Planjave, Brane, Mrzle gore, pa pogled v Logarsko dolino in Matkov kot. Na pravokotnem ovinku, 0,6 km pred cerkvijo Sv. Duha zavijemo nad cesto k turistični kmetiji Rogar (žig).

turisticna-kmetija-rogar

Nadaljujemo do cerkvice in ko prispemo v gozd bodimo pozorni na tablo Izvir kisle vode, ki je od ceste oddaljen le nekaj metrov. Kolo lahko vzamemo s seboj.  Ko se odžejamo in zlezemo nazaj na cesto, nadaljujemo do glavne ceste Logarska dolina – Pavličevo sedlo. Nadaljujemo kakšen km navzgor po cesti, nakar zavijemo levo na makadamsko cesto, ki nas pripelje do Matkove kmetije.  Od tu nas čaka spust v Matkov kot in naprej v Logarsko dolino. S plačevanjem parkirnine na vhodu v dolino ne bomo imeli težav, saj je za kolesa prost vstop (prijazno naravi!). Po dolini vozimo mimo hotela Plesnik in kmetije v Plestu do Planinskega doma v Logarski dolini (žig).

Tehnični podatki

 Skupna dolžina/Total distance: 29,2 km
Najvišja nadmorska višina/Max elevation: 1.700 m
Najnižja nadmorska višina/Min elevation: 891 m
Skupno vzpona/Total climbing: 1.370 m

Ponudba

Znamenitosti ob poti

Prireditve ob poti

Informacije o prevozu koles z vlakom/javnim prevozom: tukaj >>

Železniške povezave na tem odseku ni. Kot izhodiščno točko lahko vzamete Mežico ali Črno na Koroškem. Za dostop do Mežice ali Črne z avtobusnim prevozom si oglejte spletno stran prevoznika Koratur.

Stanje poti

Etapa je bila nazadnje pregledana 31. 7. 2016, stanje poti brez posebnosti.

Kratek film